Novice Svet24

Poleg tega, da so na vidiku nova pogajanja za dvig plač v javnem sektorju in zdravstvu, ki lahko po besedah generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar še izdatneje obremenijo javno zdravstveno blagajno, dodatno finančno breme, zaradi katerega lahko ZZZS tudi podleže, trenutno predstavljajo predvsem trije faktorji: lanskonovembrski dogovor o dvigu plač v zdravstveni negi (ta za zavod predstavlja dodatnih 90 milijonov evrov odhodkov na letni ravni), boljše vrednotenje in širitev programov zdravstvenih storitev na podlagi lanskodecembrskega aneksa k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021 (ta za zavod predstavlja dodatnih 66 milijonov evrov) in plačevanje bolniškega staleža v breme ZZZS že od dvajsetega delovnega dne dalje na podlagi nove zakonodaje, sprejete ta mesec (kar spet pomeni dodatnih 90 milijonov evrov odhodkov za zavod).

Prispevki zavarovancev in delodajalcev predstavljajo 91,5 odstotka vseh prihodkov  ZZZS

Glede na dejstvo, da zavarovanci in delodajalci z vplačanimi prispevki ne bomo več uspeli pokriti vseh novih, dodatnih finančnih obveznosti (prispevki znašajo tri milijarde in 329 milijonov evrov ter predstavljajo 91,5 odstotka vseh prihodkov zavoda), na ZZZS pričakujejo, »da bosta vlada in državni zbor zagotovila dolgoročno finančno vzdržnost javne zdravstvene blagajne zlasti tako, da bosta po zgledu pokojninske blagajne tudi zavodu za zdravstveno zavarovanje z zakonom zagotovila uvedbo tako imenovane trajne proračunske varovalke, skladno s katero bi na podlagi zakona državni proračun zagotavljal likvidna sredstva za nemoteno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za kritje primanjkljaja prihodkov nad odhodki v posameznem koledarskem letu«.

STA

Letos v ZZZS načrtujejo za skoraj 145 milijonov evrov primanjkljaja, v prihodnjem letu pa se primanjkljaj, kot opozarjajo, lahko povzpne že na najmanj 300 milijonov evrov oziroma lahko znaša tudi bistveno več od tega zneska.   

Povečujejo se tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela oziroma za odsotnost z dela

Zaradi epidemije oziroma koronavirusa se zadnji dve leti povečujejo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja. Ti se, kot so nam razložili na ZZZS, v bistvu povečujejo že vse od leta 2015: »Če so izdatki za nadomestila leta 2013 znašali okrog 225 milijonov evrov, so lani narasli na že skoraj pol milijarde evrov, v prihodnje pa se bodo ti izdatki samo še povečevali.« Zato ZZZS za letos sicer načrtuje dobrih 555 milijonov evrov, »vendar se bodo pri kritju bolniškega staleža izdatki dodatno povišali za okrog 60 milijonov evrov tudi letos, saj se zgoraj omenjena zakonska sprememba uveljavi že marca letos«.

Svoje k višanju izdatkov naše osrednje zdravstvenozavarovalne institucije prinaša tudi višanje števila primerov delovnih dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Medtem ko smo bili Slovenci v letu 2020 skupno odsotni več kot 12 milijonov delovnih dni, je ta številka lani narasla za dva milijona: lani smo bili v Sloveniji skupno odsotni z dela že več kot 14 milijonov dni, stroški nadomestil iz razloga izolacije zaradi covida pa so lani znašali 97,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2020 višji za 89,3 milijona evrov.

ZZZS: Stalni rasti izdatkov za nadomestila se ne moremo izogniti

Kaj storiti za zajezitev teh odsotnosti? »Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (zaradi daljše upokojitvene starosti) ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža (po svoji definiciji je to začasna nezmožnost za delo) in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (ZPIZ), se stalni rasti izdatkov za nadomestila ne moremo izogniti,« priznavajo na zavodu in dodajajo: »Priložnosti za boljše obvladovanje staleža vidimo tudi v učinkoviti in hitri poklicni rehabilitaciji ter v hitrem vračanju na delovno mesto, kar bi zagotovo terjalo posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva in aktivnejše vključitve specialistov medicine dela in športa.«

Lani in v letu 2020 je bilo po besedah naših sogovornikov z ZZZS zaznati tudi učinke daljših staležev posameznikov, ki čakajo na diagnosticiranje ali poseg, »kar pa se je zaradi epidemije in prepovedi opravljanja določenih zdravstvenih storitev oziroma njihovega počasnejšega izvajanja ves čas prestavljalo«. To se je zgodilo na rovaš slovenske zakonodaje, menijo v ZZZS, »ki je pri dolgotrajnih staležih neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto: izjema sta le Bolgarija in Slovenija«.

Za krajšanje čakalni dob je ZZZS v zadnjih treh letih namenil 210 milijonov evrov

Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali, kot opozarjajo na ZZZS, sistemsko bolje urediti »z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem, ter z ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev.«

Ker uporabniki storitev ZZZS opozarjajo tudi na vse daljše čakalne vrste pri zdravnikih, smo na ZZZS naslovili tudi vprašanje, koliko sredstev so v zadnjih treh letih vložili v krajšanje čakalni dob. Kot odgovarjajo, so za širitve oziroma povečanje programov zdravstvenih storitev v letu 2021 namenili 52 milijonov evrov, v letu 2020 118 milijonov evrov, v letu 2019 pa 40 milijonov evrov.