Sindikatom v teh dejavnostih namreč v zadnjih dnevih z vlado ni uspelo zbližati stališč glede stavkovnih zahtev. Po vzoru izplena pogajanj med ministrstvom za zdravje ter sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki naj bi slednjim prinesel dvig plač za šest, v nekaterih primerih tudi sedem plačnih razredov, so enak vladni pristop k pogajanjem pričakovali tudi sami. Doživeli so razočaranje.
Stavka danes poteka v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah. Tako zaposleni v zdravstvenih domovih zagotavljajo le minimalen oziroma nujen obseg zdravstvenih storitev. Marsikje zaradi pozne napovedi stavke že naročenih pacientov niso uspeli prenaročiti in tako stavke skorajda ne čutijo.
Zaenkrat je bilo najbolj pestro pred vhodom največje slovenske bolnišnice UKC Ljubljana, kjer se je zbralo večje število stavkajočih. Kot so opozarjali s pomočjo transparentov, je »vsak drugi uslužbenec plačne skupine J v UKC Ljubljana na minimalcu! Sramota!« »Operacija brez čiste dvorane ni mogoča, zato smo tu strežnice - na minimalcu – sramota,« »mi vsi smo zdravstvo,« »v politiki manj besed, več dejanj,« »vsak peti delavec v UKC Ljubljana je na minimalni plači – sramota« ter »stavkamo za boljšo oskrbo, več osebja, boljše plače, vse delavce v zdravstvu.«
"Dejavnosti zdravstva in socialnega varstva brez slehernega zaposlenega ni," je v nagovoru, ki so ga prebrali na današnjem zboru, izpostavil predsednik sindikata univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Vladimir Lazić. Meni, da sta dejavnosti sami po sebi izjemnega pomena za vse prebivalce Slovenije, zato si "ne smemo dovoliti razkroja javnega zdravstva in predvsem privatizacije, ki si jo nekateri celo želijo". Po njegovih navedbah ne bodo dovolili zavajanj, da jim gre zgolj za plače. "Standardi in normativi so prav tako pomemben del našega dela in ne bomo ostali edini, ki nimamo določeno, kdaj je preveč dela, enostavno preveč," je poudaril.
Po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič se zavedajo, da je stavka skrajno sredstvo. Zaposleni v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva štejejo svoj poklic kot poslanstvo, pa vendar ne zmorejo več, je poudarila. "Vtis je, da nas vlada ne želi slišati, vtis je, da vlada ne želi dogovora. Mi smo danes tu zato, da povemo, da ne bomo odnehali, da nam je mar za naše člane, za zaposlene, da na nam je mar za javni zdravstveni sistem in javni sistem socialnega varstva," je dejala.
To želijo ohraniti in za to se bodo po besedah Ilešič Čujovičeve borili do konca, dokler ne dosežejo pravega in dostojanstvenega položaja prav vseh zaposlenih brez razlik, "saj vemo, da delo v zdravstvu in socialnem varstvu ne poteka tako, da bi lahko en sam storil vse".
Predstavnica sindikata delavcev v zdravstveni negi v UKC Ljubljana Saša Kotar pa je povedala, da zahtevajo normalne delovne pogoje in ustrezno število kadra. "Šele potem bi plača nekako odtehtala zahtevnost dela vseh zaposlenih v zdravstvu," je dejala. Poudarila je, da stavka nikakor ni uperjena proti vodstvu UKC, še manj pa proti bolnikom. "Namen stavke je prisiliti vlado in ministrstvo za zdravje, da enkrat končno sprejme standarde in normative," je povedala. Po njenih besedah pa je druga stavkovna zahteva zvišanje izhodiščnega plačnega razreda za vse, ki so bili v jesenskem delu prikrajšani.
Predsednica Sindikata zdravstva Slovenije SPUKC Mateja Klep Breskvar pa je poudarila, da so v tej stavki sindikati združeni, enotni in povezani za vse zaposlene v zdravstvu, saj se vlada ni držala zavez iz novembra. "Pričakujemo javno in dostopno zdravstvo, z delavci, ki so za svoje delo ustrezno plačani in ovrednoteni. Za delavce, ki nujno potrebujejo normative in standarde," je dejala.
Kako medtem poteka delo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah po Sloveniji?
V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor po besedah pomočnika direktorja za zdravstveno nego Aleksandra Jusa stavka poteka v skladu s predhodnimi napovedmi. Zaposleni izvajajo le minimalen delovni proces, »kar pomeni, da obravnavajo vse paciente, ki imajo napotnico s stopnjo nujnosti nujno ali imajo neko akutno težavo, ki je nastopila zdaj«. Vsem ostalim po besedah Jusa svetujejo, naj se pri njih oglasijo v četrtek. Normalno pa poteka cepljenje in testiranje na covid-19.
K stavki so pozvali vse zaposlene, tudi nečlane sindikata, podatkov o tem, koliko jih dejansko stavka, pa nimajo oziroma jih ne zbirajo. Paciente pa so zaprosili za razumevanje. »Če namreč mi dostojanstveno opravljamo svoje delo, si zaslužimo tudi dostojanstveno plačilo,« je dejal.
Nedeljski urnik
V socialnovarstvenih zavodih današnja stavka večinoma poteka po t. i. nedeljskem urniku, kar pomeni, da je poskrbljeno le za nujno oskrbo. Večjih težav zaradi tega ne zaznavajo, stanovalci pa stavko večinoma podpirajo, so za STA povedali v nekaterih domovih za starejše.
V ZD Trbovlje poskušajo po navedbah predsednic tamkajšnjih sindikatov zdravstva in socialnega varstva ter delavcev v zdravstveni negi Mojce Gošte in Dušanke Trebežnik v skladu z navodili delo organizirati po nedeljskem urniku, a je povsod težko odpovedati paciente, ki so že naročeni. O stavki so bili namreč marsikje obveščeni šele v torek popoldne.
Pri stavki se sicer držijo pravila, da z njihovimi dejanji ne sme biti ogroženo zdravje oziroma življenje nikogar, zato izvajajo vse nujne obravnave, predvsem za rizične skupine, kot so otroci, onkološki bolniki, nosečnice in drugi. Zaposleni v ZD Trbovlje stavko po oceni obeh sindikalnih predstavnic podpirajo, »vendar trenutne razmere njeni izvedbi niso naklonjene«, sta zapisali. Kakšen bo odziv bolnikov, za zdaj še težko rečejo, saj bo stavka potekala do 22. ure.
V ZD Kamnik večinoma stavkajo medicinske sester, zaradi stavke pa ne pričakujejo težav. Kot je povedal direktor Sašo Rebolj, so se s hišnim sindikatom korektno dogovorili, kako bo potekalo delo. Ker je bila odločitev o izvedbi stavke sprejeta pozno, tudi pri njih ni bilo časa, da bi paciente pravočasno prenaročili, zato za danes naročene bolnike v veliki meri tudi obravnavajo. Hkrati je ob tem poskrbljeno za nujno pomoč, nosečnice in druge ogrožene skupine.
V Murski Soboti so se stavki odpovedali
V ZD Murska Sobota pa zaposleni ne stavkajo. Kot je za STA povedala direktorica Edith Žižek Sapač, so jo sindikalisti zjutraj obvestili, da se stavki odpovedujejo.
Tudi v ZD Kočevje stavko komajda čutijo, saj so se zaposleni odločili, da bo večina ambulant in dejavnosti delovala normalno ali v le rahlo okrnjenem režimu. Vsi naročeni bodo tako pregledani v skladu z razporedom, skrajšan bo le razpoložljivi čas za telefonsko naročanje in informacije. Vsa nenujna stanja in naročila, kot so redni recepti, bolniške odsotnosti in podobno, bodo obdelana v sredo. Tako bo velika večina dela opravljena brez večjih motenj, pravijo v ZD Kočevje.
Porušena razmerja
Nekaj več kot sto stavkajočih, zaposlenih v zdravstvu in članov Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Splošne bolnišnice Novo mesto ter Zdravstvenega doma Novo mesto se je dopoldne zbralo na ploščadi pred zdravstvenim domom. Kot so povedali, protestirajo predvsem zaradi neenake plačne obravnave in porušenih razmerij pri vrednotenju delovnih mest.
Tako v novomeški bolnišnici kot tamkajšnjem zdravstvenem domu stavkajo v glavnem vsi zaposleni v zdravstveni negi in sorodnih dejavnostih, stavko pa podpira tudi približno 200 odsotnih zaradi bolezni.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota po besedah predstavnika sindikata delavcev v zdravstveni negi Janka Hercana pri današnji stavki upoštevajo vse zakonske zahteve po nujni oskrbi. Pacienti stavke praktično ne bodo občutili, ker bodo normalno obravnavali vse, ki so naročeni na preglede, je povedal. Edina izjema so potrdila o testiranju, ki jih danes ne bo mogoče dobiti.
Vodstvo bolnišnice je predstojnikom, glavnim sestram in vodjem posameznih enot oz. služb naročilo, da preverijo prisotnost delavcev in zagotovijo zadosten obseg kadra za zagotavljanje minimalnega obsega delovnega procesa, tako da bo izvajanje nujne medicinske pomoči, nege in oskrbe pacientov zagotovljeno nemoteno. Zaposlene je tudi obvestilo, da jim lahko prekličejo porabo ur oz. dopusta, če minimalni obseg zdravstvenih storitev ne bi bil zagotovljen.
