Odnosi med Slovensko tiskovno agencijo (STA) in vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) so v preteklosti bili kompleksni, bilo je precej izzivov, je na današnji novinarski konferenci dejal Igor Kadunc, direktor STA.
Ukom je vztrajal tudi pri tem, da STA odpre po pet fotografij v visoki ločljivosti in brez vodnega žiga. Kadunc opozarja, da bo, če se to ne uredi, lahko zadevo kdo prijavil Evropski komisiji, saj pomoč STA ne sme povzročati motenj na trgu.
Morali so podrobno uskladiti razumevanje pogodbe za leto 2021, saj so se znašli na dveh bregovih. Kamna spotike sta bila dva. Za Ukom povzetki novic niso osnova za črpanje nadomestila – kar pomeni, da STA za lansko leto ne bo mogla »izčrpati« 8000 evrov; a bodo preživeli, je dejal Kadunc, saj so lani prihodke povečali, sploh z naslova komercialne dejavnosti: STA je v lanskem letu imela za 4,3 milijona evra prihodkov. Drugi kamen spotike je bil 4. člen pogodbe, ki določa, da naj bi novicam, ki so prilagojene za radijski medi, dodali še zvočne posnetke. Kadunc je prepričan, da je dovolj že besedilo, a da bodo prepustili, da se bodisi preko odvetnikov bodisi na sodišču ugotovi, kaj je res in kaj ni. Sicer pa nimajo, kot je še dejal, veliko zvočnih posnetkov – z njimi bi lahko opremili približno 10 odstotkov novic.
Dodatni izziv STA predstavlja dejstvo, da ji Ukom oziroma vlada očita, da ne izkazuje primerno delitve na tržno in javno službo. Kadunc je odločen, da se tega problema lotijo in pridejo do skupnih rešitev. Ob tem je dejal še, da so morali na novo določiti vrednost nadomestila, pri tem pa prišli do povprečne cene novice, kar pa predstavlja novo težavo.
STA je v letošnje leto vstopila z okoli 170.000 evri dobička pred obdavčenjem, podatki še niso dokončni.
Pogodba za leto 2022 je v osnovnih gabaritih enaka kot lanskoletna, je dejal odgovorni urednik Aljoša Rehar. Podpis pogodbe pozdravljajo, saj STA potrebuje državno pomoč, ki je enako visoka kot prejšnja leta, in sicer dobra dva milijona evrov, saj jim zagotavlja osnovno finančno stabilnost, kot uredništvo pa imajo zadržke. Denimo financiranje na podlagi števila vsebin, fotografij, radijskih novic itd. Kot je pojasnil Rehar, je financiranje na kos za medijsko panogo neobičajno in da takšnega modela v tujini načeloma ni, še večjo težavo pa predstavlja prej omenjeno plačevanje po povprečni vrednosti. Kot je poudaril Rehar, takšen način financiranja vodi v nagrajevanje vsebin, ki jih je mogoče zagotoviti v kratkem času, in kaznovanje takšnih, ki ga terjajo več.
Kadunc je temu pristavil, da bi na podlagi ugotovitev računskega sodišča do konca leta prišlo do aneksa, ki bi te zadeve bolje uredil. Pod njegovim nadzorom so namreč tako STA kot tudi Ukom in vlada.
