Pahor je namreč napovedal, da če po posvetih z vodij poslanskih skupin ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, bo priložnost za sestavo vlade zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. Po njegovih besedah pa je pred volitvami treba nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.
Pahor je s tem ciljal tudi na Koalicijo ustavnega loka, ki jo sestavljajo stranke SD, LMŠ, SAB in Levice. V KUL-u so včeraj poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.
Golobova stranka ni del sporazuma
Glede morebitne podpore Robertu Golobu, predsedniku stranke Gibanje Svoboda, ki ji ankete kažejo visoko podporo, pa je koordinator Levice Luka Mesec izpostavil, da glede na to, da stranka ni ena izmed podpisnic sporazuma o povolilnem sodelovanju, je to "definitivno ena izmed točk o kateri se moramo pred volitvami pogovoriti".
Naslednjo vlado bo torej sestavljal tisti, ki bo predsedniku države prvi prinesel 46 poslanskih glasov podpore, je na vprašanje, kdo bo mandatar, odgovorila predsednica SD Tanja Fajon.
Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob tem v današnji izjavi še ocenil, da se je predsednik države prav odločil, "da ne bomo spet telovadili tako kot smo leta 2018, ko Janez Janša potem niti ni sprejel mandata, ker seveda ni imel s kom sestaviti koalicije". Glavna skrb strank pa ostaja čim višja volilna udeležba, zato da podpornice aktualne vlade ne bodo imele priložnosti sestaviti vlade.
Pričakujejo umazano kampanjo
Pahor je stranke pozval tudi k visokem nivoju politične kulture med kampanjo. Mesec je včeraj dejal, da se boji, da bo letošnja volilna kampanja umazana, saj "kot je videti, predvsem vladne stranke na veliko zapravljajo denar zunaj volilne kampanje".
Predsednica SAB Alenka Bratušek si na volitvah želi čim višje volilne udeležbe ter da volivci v predvolilnem obdobju prisluhnejo rešitvam, ki jih stranke ponujajo za prihodnost Slovenije.
