Pred tajnim glasovanjem je poslanska skupina SDS predlagala, da bi odločanje o imenovanju Divjaka prestavili na eno naslednjih sej DZ. Predlog je bil s 43 glasovi za in 43 proti zavrnjen.
Glasovnice je prevzelo in oddalo 84 poslancev, vse so bile veljavne. Za imenovanje Divjaka na mesto viceguvernerja Banke Slovenije je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 40. DZ viceguvernerja Banke Slovenije imenuje z večino glasov vseh poslancev, torej vsaj 46. Predsednik DZ Igor Zorčič je povedal, da bo o tem, da Divjak ni prejel zadostne podpore, takoj obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki je imenovanje Divjaka predlagal.
Generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač je v današnji predstavitvi kandidature v DZ med drugim dejala, da je kandidat ustrezno strokovno izobražen in ima ustrezne izkušnje. Divjak, ki je izobrazbo pridobil na univerzah v Ljubljani, Torinu in v Oxfordu, od leta 2013 vodi direktorat za zakladništvo na finančnem ministrstvu in tako v zadnjih letih bdi nad zadolževanjem države in upravljanjem z javnim dolgom. Med drugim je bil po besedah Kovačeve pobudnik izdaje zelene in trajnostne obveznice, ki jo je Slovenija kot druga članica EU izdala junija lani.
Poslanska skupina Levica, ki je edina predstavila stališče pred glasovanjem, je Divjaku odrekla podporo. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Luka Mesec, je Divjak na papirju kompetenten kandidat. Ob tem bi se lahko z nekaterimi njegovimi stališči, npr. glede zelenih obveznic, strinjal. Je pa Divjak "izrazito političen kandidat". Divjak je - tako Mesec - zvest kader SDS in je imel "prste vmes pri nečednostih", kot sta bila izbris imetnikov podrejenih obveznic Nove KBM in nastanek slabe banke. Zato v Levici ne morejo zaupati, da bi delo v Banki Slovenije opravljal vestno in v korist vseh, je poudaril Mesec.
Pahor je poziv za mesto viceguvernerja objavil oktobra lani, ker Primožu Dolencu 5. aprila poteče mandat. Skladno s postopki je DZ predlagal imenovanje Divjaka za viceguvernerja potem, ko je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo.
Na poziv je sicer prispelo pet predlogov kandidatur; poleg Divjaka so se prijavili še Branko Babič, Miha Mihič in Sibil Svilan, vnovič se je prijavil tudi Dolenc.
Mandatno-volilna komisija DZ je Divjaka kot kandidata za viceguvernerja podprla 27. januarja. Na seji komisije je razpravljal le Jože Lenart (LMŠ), ki je dejal, da bodo imenovanju Divjaka nasprotovali, ker je imel kandidat pomembno vlogo pri prodaji Nove KBM v ekipi takratne vlade Janeza Janše. Delničarji so v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov premoženja, je dejal Lenart in dodal, da je sedaj Nova KBM v postopku prodaje madžarski OTP Bank, za kar mora zeleno luč prižgati Evropska centralna banka (ECB), Banka Slovenije pa ima pri pripravi dokumentacije za to odločitev po Lenartovih besedah ključno vlogo.
Divjak se je takrat po navedbah časnika Delo odzval, da so Lenartove trditve neresnične. "Tako kot nisem mogel preprečiti globalne gospodarske krize in slabih razmer v slovenskem gospodarstvu, tudi nisem imel nobenega vpliva na upravljanje Nove KBM niti na odločitve lastnika glede banke. Popolnoma ničesar nimam z izgubo, ki so jo utrpeli delničarji Nove KBM," je med drugim zatrdil Divjak. Dodal je, da je imel pri izvedbi prve javne ponudbe delnic Nove KBM svetovalno vlogo v skladu s svojimi pristojnostmi in je sodeloval šele v zadnji fazi postopka.
V svetu Banke Slovenije so guverner Boštjan Vasle ter viceguvernerji Irena Vodopivec Jean, Jožef Bradeško, Tina Žumer in Dolenc.
