Nekoč ste že naredili korak v politiko, ko ste podprli Jankovića. Ste se tokrat vstopa lotili resno ali gre le za podporo stranki?
Seveda sem se ga lotil resno! Jankovića sem podprl, ker je moj prijatelj, tokrat pa gre zame. Ne bom »kanon futer«. V nekem trenutku mi je počil film, ker sem imel vsega dovolj. Spomnil sem se ponudbe stranke SD, naj kandidiram za poslanca, pred prejšnjimi volitvami. Takrat me to ni zanimalo, sedaj pa me mora, ker je vrag odnesel šalo!
Če boste izvoljeni, boste prišli med 89 drugih poslancev, za katere se pogosto zdi, kot da v parlamentu zapravljajo čas z brezplodnimi, pogosto ne najbolj bistroumnimi debatami …
Tako se zdi, čeprav ne želim nikogar obtoževati. Očitno pa peljejo to našo barko v napačno smer. Naveličan sem magične številke 46 v državnem zboru, ko ves dan razpravljajo, a očitno nihče nikogar ne posluša, ker so vsi že vnaprej odločeni. To je treba presekati in se začeti poslušati! Morda ste tudi malo preostri do naših poslancev, čeprav sem tudi sam nad njihovim delom seveda razočaran. Tudi oni so samo ljudje, tipični Slovenci, ki smo jih izvolili iz naših vrst. Morda pa bi se morali dogovoriti bolj razmišljujoči ljudje, bolj razgledani, da zavihamo rokave in poskušamo kaj narediti. Apeliram na razum, srce in dolžnost takih ljudi, saj je prišla ura, ko ni več heca, zato ne moremo več prepustiti države povprečnežem.
»Situacija z vlado je taka, da jo vsak dan preklinjamo. Zaradi epidemije je še bolj napeto, zato sem vsak dan bolj vznemirjen. Tega se je nabralo toliko, da je v meni zavrelo. Spoznal sem, da ne bo nihče naredil nič, če se ne bom lotil tudi sam!«
Kolikor vas poznam, ste malo asocialni, samotarski. Kako boste prenašali toliko ljudi okoli sebe?
Potrpel bom, ker bo to nujno. Pravzaprav se tega veselim, saj je to morda tudi priložnost zame. Včasih se je treba vreči v situacijo, ki ti ni pisana na kožo, da te prisili v nekaj novega. Zagotovo imam nekaj strahov, saj niti ne vem, ali bom lahko kaj naredil in spremenil. Treba se je vreči v vodo in zaplavati, če bom utonil, pa mi naredite lep grob. (nasmešek)
Za politika je zelo pomembno, da nima v omarah okostnjakov. Doslej ste živeli precej pestro, netipično za politika.
Kar se tiče politike, sem kot nepopisana tabla, saj nisem nikoli od države ničesar prosil ali zahteval, nisem se ukvarjal z velikimi posli, nisem se gibal v političnih krogih, nisem mrežil, nikomur ničesar ne dolgujem, nikoli nisem vzel kredita ali bil v finančnih težavah, nikoli zašel na nepoštena pota … Glede tega imam mirno vest, hkrati pa se zavedam, da je politika umazana igra. Če že bo kaj obtožb, si jih bodo nasprotniki morali izmisliti in mahati z rokami v prazno. Seksualnih škandalov ni bilo, sem se pa res obnašal kot postaven moški. Vesel sem, da nimam afinitete do mladih deklet ali dečkov, od mamil pa sem se dotaknil samo trave in še to sem opustil leta 2015. Drugih mamil sploh ne poznam, alkohola se mi pa ni uspelo navaditi.
Zdaj pa poglejva, kaj zanima druge. Toma Berdajsa denimo to, zakaj ne ustanovite svoje stranke.
Strank je že tako preveč. S svojo najbrž tudi levo nagnjeno stranko bo nastopil še Golob in desničarji si lahko ob tej številnosti nasprotnih strank samo manejo roke. Oni imajo strnjene vrste, na levi strani pa bo vse razdrobljeno. Neumno bi bilo, da bi poskušal še jaz ustanoviti svojo, saj nobena nova stranka ne more več ponuditi ničesar novega. Tudi zato imajo Američani le dve stranki, kar se jim izvrstno obnese.
Katarino Keček zanima, ali boste v politiko vstopili zaradi obeta višje pokojnine ali ker ne morete brez pozornosti.
Ne vem, kaj naj odgovorim na tako škodoželjno vprašanje, razen odločnega ne! V politiko ne grem niti zaradi pokojnine, sploh pa ne zaradi pozornosti, saj sem se je še kako prenajedel.
Brigito Bavčar zanima, ali vas Šarčeva izkušnja igralca, ki jo je slabo odnesel v politiki, ni prestrašila.
V vprašanju se skriva podmena, ki namiguje na to, da je igralstvo tisto, ki lahko spodnese politika. To ni res, igralstvo nima s tem nobene zveze. Šarec je Šarec, jaz sem pa jaz.
Kaj pričakujete, da boste lahko dosegli v politiki brez resnih izkušenj? To sprašuje Mathias Štefančič Tico.
Ne vem, kaj lahko pričakujem, vem pa, da sem dolžan poskusiti. V politiki sem novinec in se bom moral marsičesa naučiti. Kot v vsako drugo stvar se bom poglobil tudi v to in se pri tem zanašal na svoje sposobnosti, razgledanost, šolanost, razum. Na koncu bom samo eden izmed 90 poslancev. Če pa ne bom poskusil, se bom na stara leta tolkel po glavi, vnuki pa me bodo spraševali, kaj sem naredil, ko je šla država k vragu.
Ali ste za obvezno cepljenje ali proti njemu? Sprašuje Matjaž Naglič, pa tudi Erazem Pintar ima enako vprašanje.
Stroka je pri nas povedala, da to ni dobra ideja, in jaz ji moram verjeti, čeprav bi lahko imel tudi drugačno mnenje.
Natašo Zibelnik zanima, kako nameravate spremeniti politiko v Sloveniji, da bo postala državljanom prijazna.
Obstaja samo en način, in to je z osebnim zgledom in s kritiko vsega, kar mi v sedanji politiki ni všeč. Veliko stvari mi ni všeč. Razpasli so se vulgarnost, napadalnost, ščuvanje, saj se sedanja vlada zgleduje po starem latinskem reklu divide it impera, deli in vladaj. To je zelo učinkovito politično orodje, ki pa ga je treba prezirati. Pri nas je bilo, žal, še preveč učinkovito, saj jim je uspela podreditev medijev, menjava vseh mogočih vodstvenih kadrov z nestrokovnjaki, uspelo jim je razpihati in razdeliti narod, naščuvati leve proti desnim, cepilce proti proticepilcem, rdeče proti belim … Bolj ko se meša drek, bolj muhe uživajo.
Majda Arh Sevšek je prepričana, da lahko pomagate vzpostaviti red in se znebiti nesnage. Zanima jo, kaj bi spremenili. Predlaga sprejetje dokumenta ali zakona, da je vstop v politiko nemogoč za vse s kazenskimi ovadbami, za vse obsojene …
Človek bi mislil, da že obstaja tak higienski minimum. Zagotovo predlog ni slab, morda bi morali še korak naprej in določiti minimalen inteligenčni kvocient, minimalno razgledanost in življenjske izkušnje.
Violeto Tomič zanima, kako lahko najavite svojo kandidaturo, medtem pa v šali govorite, da še nihče ni videl jetija ali poštenega politika. Zanima jo tudi, ali ste se že naučili, da obstrukcija ni špricanje službe.
Lahko ji vrnem vprašanje in jo vprašam, kako je ona potem zašla v politiko. Poznam ta štos, vendar je sedaj vrag res vzel šalo in ni več heca.
Matjaž Ograjenšek iz skupine Chateau vam želi veliko poguma in pravi, da poskrbite tudi za rock’n’roll. Ali boste?
Seveda bom. In ne le za to. Gre tudi za druge uprizoritvene dejavnosti, ki danes dihajo na škrge. Epidemija ne more biti izgovor, da se za te ljudi ne bi zmenili. Pri tem spet kažem s prstom na oblast, ki ji ugaja, da so vsi nastopajoči, kulturniki, umetniki in inteligenca pod pritiskom. Če nam uspe na volitvah, tega z novo oblastjo zagotovo ne bo in ne sme biti. Zakaj tega pritiska ni na verske zbore in Cerkev?
Manjo Stevič skrbi, da vas ne bi zapustil humor.
Upam, da me res ne bo.
Mojco Medvešek zanima, ali bi bil pred nastopom funkcije poslanca smiseln preizkus znanja slovenskega jezika.
Tega bi bil vesel, ne vem pa, ali bi bilo to smiselno. To je treba reševati sistemsko, saj ne moremo zahtevati znanja maternega jezika le od poslancev, ampak ga je treba zahtevati od vseh, ki se imamo za Slovence. Treba je začeti pri šolstvu in poskrbeti, da bodo znali vsi postavljati vejice in uporabljati dvojino. Če nam to uspe, bodo tudi poslanci boljši govorci in pisci. Razumem pa, zakaj to vprašanje, in se zavedam, da dandanašnji nekateri pred kamero komaj sestavijo nekaj stavkov.
Niko Kovač zanima, ali je vaša kandidatura za SD klic v sili, polovička ali glas ljudstva.
Glas ljudstva!
Mišo Molk zanima, katera bi bila vaša druga izbira, če se vam v stranki SD ne bi izšlo.
O tem še nisem razmišljal. Morda stranka Levica, če ne bi bila tako radikalna. Če bi bila Ljudmila Novak še vedno vodja NSi, bi mogoče sledil njej. Pa Golob je zanimiv s svojo novo stranko. Vse je odvisno od programa in pri SD za zdaj najbolj kimam. Jelinčičeva SNS ne pride v poštev, ker nisem nacionalist, SDS pa sploh ne, ker je preveč nacionalistična. Lahko bi se priključil tudi Zelenim, opcija bi bila morda kvečjemu le še LMŠ.
S kakšnim tonom boste nastopili – z ostrim, saj se satira in humor očitno ne obneseta? Tudi to sprašuje Miša Molk.
S satiro in humorjem še nihče ni poizkusil. Vsekakor bom poskušal kaj doseči z mirnim in spravljivim tonom. Najprej nameravam ponuditi roko, da se bodo zavedali, da nisem sovražnik, ampak kvečjemu nasprotnik. Osnovno vodilo pa je, da je treba nasprotnika spoštovati.
»Če ne bom poskusil, se bom na stara leta tolkel po glavi, vnuki pa me bodo spraševali, kaj sem naredil, ko je šla država k vragu.«
Mišo Molk še zanima, kaj je najbolj prezrto v aktualni politiki.
Najbolj prezrt je pogled 15 ali 20 let vnaprej! Nihče se ne pogovarja ali računa na to, kako se bo celotna družba v tem času spremenila. Čakajo nas tako velike spremembe, na katere sploh ne bomo pripravljeni. Treba je reformirati šolstvo, saj je treba nove generacije pripraviti na nove načine dela. Tehnologija se tako bliskovito spreminja, kot se ni še nikoli. Čakajo nas umetna inteligenca, robotizacija, avtomatizacija … A je to šele začetek. Nihče ne misli na poklice, ki bodo čez deset ali 15 let izginili. Najprej bodo na udaru denimo pravniki, ki sodijo o stvareh na podlagi preteklih sodnih in pravnih precedensov in imajo največ dela z brskanjem po papirjih. To delo bodo lahko opravljali računalniški algoritmi. Sledijo družinski zdravniki, katerih naloga ni toliko zdravljenje kot postavljanje diagnoze. Na podlagi novih tehnologij, kot so računalniški algoritmi in senzorji, bodo te natančnejše kot človeška diagnoza. Profesionalni šoferji se bodo morali prekvalificirati zaradi samovozečih vozil, tovornjakov, ki bodo med seboj povezani po spletu. Vozili bodo ceneje in varneje. Na trgu delovne sile se obetajo hude spremembe, zato je to ena izmed najbolj zanemarjenih tem.
Matej Špehar sprašuje, ali ste pripravljeni požreti lasten ego in svoje nazore, ker boste morali večkrat pritisniti na gumb za nekaj, za kar bi bili v resnici proti.
Vem, na kaj meri in kaj se v politiki večkrat dogaja. Temu se bom poskušal izogibati, včasih pa je treba v dobro skupnega tudi kaj požreti, čeprav ti ne diši.
Vaneso Čokl zanima, ali boste postali kulturni minister, če bo SD v vladi.
To vprašanje me je zelo presenetilo že pred časom, saj o tem sploh še nisem razmišljal. Bil bi preveč samovšečen, če bi sploh pomislil na kaj takega. Če se bo komu zdelo primerno, bom moral sam pri sebi razčistiti, ali sem sploh zmožen česa takega. Trenutno o tako odgovorni funkciji ne razmišljam.
