Ugotovili smo, da bodo slovenski hoteli na elitnih lokacijah zelo verjetno še pred parlamentarnimi volitvami prešli v roke družb, ki so tesno povezane z vrhovi madžarske oblasti.
V preteklih dneh je odmevala novica, da Savo, največjo turistično skupino v državi, ki ima v rokah hotele na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah, kupujejo Madžari.
Danes razkrivamo nove informacije o tem, kdo postaja lastnik Save. Pridobili smo jih s pomočjo našega madžarskega partnerskega medija 24.hu.
Do zdaj je v javnosti veljalo, da bo kupec 43-odstotnega deleža Save, ki ga prodaja ameriški finančni sklad York, madžarski nepremičninski sklad Diofa. Njegov lastnik je eden najbogatejših Madžarov Daniel Jellinek, tesno vpet v poslovno omrežje vladajoče stranke Fidesz, ki jo vodi Viktor Orban, politični zaveznik Janeza Janše.
Toda Orbanovi zaupniki želijo očitno prikriti svoj naskok na slovenski turizem. Po naših informacijah bo namreč sklad Diofa uradno le financer posla. V vlogi kupca pomembnega deleža v Savi tako nastopa podjetje Atlantis Property iz Budimpešte, ki ima le dva zaposlena. Konec leta 2020 je imelo za manj kot dva milijona evrov premoženja. To pomeni, da se po vseh kriterijih nikoli ne bi moglo potegovati za nakup Save.
V uredništvu Necenzurirano.si smo zato s pomočjo 24.hu preiskali povezave ljudi, ki se v zadnjih tednih pojavljajo v zgodbi okrog nakupa Save. Ugotovili smo, da bodo slovenski hoteli na elitnih lokacijah zelo verjetno še pred parlamentarnimi volitvami prešli v roke družb, ki so tesno povezane z vrhovi madžarske oblasti. Pri tem jim bodo pomagali tudi nekateri domači vplivneži, pot do več deset milijonov evrov posla pa jim bo trasirala Janševa vlada.
Uradni kupec Save je le krinka za druge
Lastnik in direktor podjetja Atlantis Property, ki bo po načrtih postalo uradni lastnik Save, je madžarski poslovnež Zsolt Komonczi. Gre za malo znanega nepremičninarja, ki navidezno ni povezan z Orbanovim krogom, a je do največjih poslov prišel prav v času njegove vladavine.
Komonczijev tesni poslovni partner je tako Norbert Szivek, nekdanji direktor družbe HNAM, madžarske različice Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja več kot 45 milijard evrov premoženja te države. Od leta 2015 je Szivek član nadzornega sveta v madžarskem energetskem velikanu Mol, v katerem ima glavno besedo država. Je član nove generacije poslovnežev, ki so obogateli po prihodu Fidesza na oblast. Komonczi je bil direktor več Szivekovih podjetij.
Pri nakupu Save Komoncziju pomaga tudi francoski državljan Michel Marie Caillard, s katerim sta pred kratkim ustanovila podjetje Prestige Tourism. Njun partner v tem podjetju je finančni svetovalec iz Luksemburga Jean-Luc Jourdan. Toda iz informacij, ki smo jih pridobili, je jasno, da so Komonczi in njegova ekipa le krinka za večje igralce, skrite v ozadju posla. V Budimpešti so očitno ocenili, da bi odkrit prihod ljudi iz najožjega Orbanovega v Savo sprožil nasprotovanje v javnosti – sploh pred prihajajočimi volitvami.
Orbanov zet zlahka do milijonskih dobičkov
Zabrisane sledi
Orbanovi zaupniki želijo več kot očitno prikriti svoj naskok na slovenski turizem.
Po nakupu Save bo tako njen dejanski lastnik družba Diofa, ki upravlja tretji največji nepremičninski sklad na Madžarskem. Kot smo že poročali, njen nadzorni odbor od lanskega poletja vodi Marton Nagy, glavni Orbanov ekonomski svetovalec. Družba Diofa je bila do leta 2020 v lasti madžarske Takarekbank, ki jo obvladuje Jozsef Vida, vzhajajoča zvezda iz Fideszovega poslovnega omrežja. V njegovi lasti je tudi televizijska hiša TV2, ki je leta 2020 od Telekoma Slovenije kupila Planet TV, potegovala pa se je tudi za nakup portala Siol.net.
A vse povezave pri poslu vodijo do Orbanove družine, natančneje do njegovega zeta Istvana Tiborcza, enega najvplivnejših poslovnežev v državi. Z njim namreč poslujeta tako uradni kupec Save kot njegov financer. Ko je Orbanov zet leta 2019 prevzel vajeti nedokončanega prestižnega hotela ob Donavi v mestu Višegrad v bližini Budimpešte, je eden od njegovih uradnih lastnikov postalo podjetje, ki ga vodi Zsolt Komonczi. Tudi v tem primeru naj bi pomagal pri prikrivanju dejanskih lastnikov. Kmalu zatem ga je Orbanov zet bogato preprodal gradbenemu magnatu Laszlu Szijju, enemu od najbogatejših Madžarov, in v kratkem času ustvaril pet milijonov evrov dobička, čeprav mu po poročanju madžarskih medijev »ni bilo treba položiti niti ene opeke«. Lastnik Diofe Daniel Jellinek pa je od Orbanovega zeta kupil eno od nepremičninskih družb. Ko se je Orbanova vlada odločila, da bo poskusila od Kanadčanov nazaj odkupiti letališče v Budimpešti, je v konzorcij za nakup vključila tudi krovno Jellinekovo družbo Indotek.
Kdo vse Madžarom pomaga pri nakupu
Vse bolj je jasno tudi, da imajo Madžari za nakup Save zeleno luč vladajoče koalicije. Čeprav minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in uprava SDH zagotavljata, da se v prodajo ne vmešavata, več informacij potrjuje, da je posel že dogovorjen med Slovenijo in Madžarsko na najvišji ravni. Madžarom naj bi pri tem na slovenski strani pomagali:
– odvetnik Andrej Fatur, predsednik nadzornega sveta Nove KBM, ki jo je lani kupila madžarska banka OTP,
– direktor in lastnik agencije Pristop Primož Pusar, ki velja za osebo z dobrimi zvezami pri trenutni oblasti,
– Borut Petek, nekdanji dolgoletni Janšev ključni zaupnik in tajnik v premierskem kabinetu.
Še jeseni je tako kazalo, da bo Sava ostala v domačih rokah. V skladu York so se s SDH dogovorili o prodaji svojega deleža, za katerega bi prejeli 35 milijonov evrov. S tem bi država naredila pomemben korak k oblikovanju državnega turističnega holdinga, pod katerega okriljem bi združili slovenske hotele.
Toda dogovor je propadel, saj so v SDH tik pred podpisom pogodbe zahtevali, da se vanjo vključi dodatne pogoje. To je sklad York prepričalo o tem, da prekine vse pogovore z državo in za delež v Savi poišče drugega kupca. Obrnil se je na ponudnike, ki so se nedolgo pred tem zanimali za nakup hotelov Save. Koliko bodo Madžari plačali Yorku, uradno ni znano.
Država ima sicer možnost, da uveljavi predkupno pravico, a je zato po naših informacijah bolj malo možnosti. Na roko gre Madžarom tudi kratek, le 30-dnevni rok, ki ga ima SDH za uveljavitev te pravice, saj bi moral v tem času izpeljati vse postopke in zagotoviti finančna sredstva za odkup.
Madžari imajo dobre informacije iz Slovenije
Za nameček je Janševa vlada ravno v teh dneh potrdila letni načrt upravljanja SDH, po katerem je mogoča tudi prodaja Save. Da je to eden od scenarijev, je javno potrdil predsednik uprave SDH Janez Žlak, sicer član SDS. Za financiranje državnega nakupa deleža v Savi in ohranitev hotelov v domači lasti so se v zadnjih mesecih zanimali pokojninski skladi in drugi slovenski finančni vlagatelji, ki na trgu iščejo donosne naložbe, vendar naj bi jih država zavrnila.
To pomeni, da so morali imeti Madžari pri naskoku na slovenske hotele zelo dobre informacije. Vnaprej so morali vedeti, da se bo država pripravljena umakniti iz Save, saj bi drugače tvegali, da bi tako kot York vrsto let ostali ujeti v njenem lastništvu.
Glede na ponudbe, ki so jih v Savi prejeli za hotele v času velike krize v turizmu zaradi epidemije covida, bi novi lastnik že z uspešnim nakupom družbe ustvaril visoke dobičke. Ti bi se za nekajkrat povečali, če bi se odločil za prodajo posameznih hotelov. Poznavalci razmer opozarjajo, da bi lahko namesto 200 milijonov evrov zanje iztržil tudi 300 milijonov evrov in več. Za kupce bi bile namreč zanimive predvsem parcele, na katerih so hoteli in druge turistične kapacitete.
Še več, družba Sava Turizem, ki ima v rokah dva tisoč hotelskih sob po državi, je na vrhu seznama turističnih družb, ki jim je Janševa vlada s turističnimi boni pomagala pri preživetju skozi epidemijo covida. Od julija 2020 je iz državnega proračuna prejela že skoraj 50 milijonov evrov. Gre za polovico letnih prihodkov skupine. Za primerjavo: Terme Čatež so prejele 18 milijonov evrov, Istrabenz Turizem pa 16 milijonov evrov.
