Na konferenci Osebe z izkušnjo revščine je sodelovalo 28 držav, tudi nečlanice EU. Dogodek je organizirala Evropska mreža za boj proti revščini EAPN. Članica mreže je tudi EAPN Slovenija, ki jo sestavlja 19 nevladnih organizacij, ki delujejo na družbenem področju.
V slovenski delegaciji je bilo poleg koordinatorjev tudi pet oseb z izkušnjo revščine, in sicer tri mame samohranilke, invalidska upokojenka in upokojen delovni migrant iz BiH. »Evropskemu parlamentu in drugim službam so imeli možnost predstaviti revščino, kot jo doživljajo sami. Med pričevanji nacionalnih delegacij so številke oživele in statistika se je udejanjila v krvi in mesu,« poudarja Jean Nikolič iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
»Že prvi dan je postalo jasno, da so težave, s katerimi se srečujejo socialno ogroženi, po vsej Evropi enake ter da je ni države, v kateri se revščina v zadnjih dveh letih ne bi poglobila. Zrcalijo se težave, ki ljudi ohranjajo v revščini; previsoke in neregulirane najemnine, nedosegljivo visoke varščine, prenizka minimalni dohodek in minimalna plača, prekarnost, otežen dostop do zdravstvenih in drugih storitev,« pojasnjuje Nikolič. Kot še pravi, naraščajo tudi težave v duševnem zdravju, dostop do psihoterapije v okviru zdravstvenega zavarovanja pa ne zadošča potrebam. Zaradi digitalizacije se povečuje stopnja socialne izključenosti starejših.
Časa za besedičenje je zmanjkalo
»Koronakriza je sicer vse skupaj še poslabšala, a nikakor ni glavni razlog za zgoraj našteto. S težavami, o katerih je poročala naša delegacija, se srečujejo tudi na Norveškem, v Avstriji in drugod po Evropi. Živeti brez ogrevanja, elektrike, vode, gentrifikacija, naraščanje brezdomstva. Skratka, životarjenje v enaki meri kot na sončni strani Alp,« pravi Nikolič.
In še: »Revščina je, ugotavljamo vedno znova, sistemski problem, zato iskreno upam, da so zgodbe poleg ušesnih open odločevalcev zatresle tudi njihova srca. Vendar moram biti iskren in dodati, da po slišanih odzivih EU-parlamentarcev oziroma njihovih namestnikov prav veliko upanja na korenite spremembe nimam. Omeniti pa gre portugalskega predstavnika parlamenta, ki je svoje kolege, ki so spretno politično 'flancali' in sadili rožice, edini demantiral in jasno povedal, da je časa za besedičenje zmanjkalo, da se že leta debatira o istih zadevah, a sprememb še vedno ni na vidiku. Tudi on je črnogled.«
Priporočila niso dovolj, nujne so direktive
V sodelovanju s špansko in bolgarsko delegacijo se je slovenska delovna skupina na konferenci zavzela za korenitejše spremembe. Kot pravi Nikolič, priporočila EU niso dovolj, potrebna je direktiva. Osebe, ki se spopadajo z revščino, in organizacije, ki delajo na tem področju, morajo sodelovati pri načrtovanju sistemskih sprememb in opredelitvi stopnje zadostnosti. Minimalni dohodek in minimalna plača pa morata biti dovolj visoka, da zagotovita ljudem, da so dejaven del družbe, da živijo dostojno, da se konča socialna izključenost.
