Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, napoveduje, da se nam prihodnji mesec lahko zgodi »lockdown«, saj bo preveč ljudi v družbi okuženih ter umaknjenih iz delovnih procesov.
Zato svetovalna skupina za covid-19 razpravlja o tem, da bi trajanje karantene skrajšali z deset dni na sedem dni. Epidemiologi predlagajo tudi, da se med izjeme za karanteno uvrstijo osebe, ki so covid-19 prebolele in bile pred tem polno cepljene, ter tisti, ki so covid-19 preboleli v zadnjih 45 dneh. Spremembe bodo predvidoma uveljavljene v ponedeljek.
Številke bodo morda še višje
»Če upoštevamo, da je okuženih najmanj petkrat več oseb, kot jih dnevno odkrijemo s testiranji, in temu dodamo še pet do deset kontaktov, potem je ocena, da bo v kratkem pol milijona ljudi bodisi v karanteni ali okuženih, pravilna,« komentira nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, »morda bo številka še višja.«
Spremembe so že uvedli za zdravstvene delavce, ki jim v primeru kadrovske stiske ob tveganem stiku ni treba v karanteno. Priporočila za obravnavo zdravstvenih delavcev s sumom na okužbo ali po izpostavitvi okužbi z novim koronavirusom, objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), predvidevajo tri faze organizacije dela glede na razpoložljivost zdravstvenih delavcev.
Tretja faza organizacije dela nastopi, ko je delež razpoložljivih zdravstvenih delavcev zmanjšan, zmožnost zagotavljanja zdravstvene oskrbe pa ogrožena. Razglasili so jo že v ptujski in celjski splošni bolnišnici. Kmalu naj bi bila razglašena tudi v Šempetrski.
Keber: Razlikovanje med cepljenimi in necepljenimi nima več smisla
»Mislim, da pri tako velikih številkah karantena ni več smiselna. Obnašati se moramo, kot da smo vsi okuženi,« sklepa Keber. Ni smiselno, da bi pri omejitvah gibanja razlikovali med cepljenimi in necepljenimi, dodaja, saj se vsaj pri omikronu kaže, da bolezen prenašajo eni in drugi, pa tudi tisti, ki so jo preboleli. »Hitri testi so že zaradi tega dejstva odveč, še dodatno pa zato, ker so v visokem odstotku napačni,« Keber izpostavlja lažen občutek varnosti, ki pride z negativnim hitrim testom.
»Za kratkotrajno približevanje (do dveh metrov) bi bilo treba predpisati uporabo mask FFP2 (javni promet, trgovine, tudi gneča na odprtem prostoru), pri dolgotrajnejšem sobivanju v notranjih prostorih z osebami iz različnih 'mehurčkov' (če se jim ne da izogniti) pa poleg mask FFP2 in razmika med osebami še intenzivno prezračevanje,« pravi Keber.
»Prezračevanje je v obširni raziskavi v švicarskih šolah kar za šestkrat zmanjšalo število okužb, pri nas pa ga v sedanjem valu med uradnimi nastopi nihče sploh ne omenja,« dodaja Keber, ki mu je nerazumljivo tudi, da se krivec za širjenje virusa išče v druženju na prostem. »Na prostem se je treba izogibati le gneči, običajno gibanje na prostem pa ni krivec za širjenje epidemije,« pravi.
