Trideset let po razpadu Sovjetske zveze dobivamo obrise nove hladne vojne. Odnosi se znova zaostrujejo med vzhodom in zahodom, a če so glavni akter slednjega še vedno Združene države Amerike, rastočo silo vzhoda tokrat predstavlja Ljudska republika Kitajska. Tako kot v času hladne vojne tudi tokrat šport ni izvzet kot področje političnega boja.
Politika in šport
Starejši bralci se bodo spomnili olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, ki so jih Američani bojkotirali zaradi sovjetske invazije Afganistana, ki se je zgodila nekaj mesecev prej. Športnikom iz ZDA se je takrat pridružila še kopica udeležencev iz drugih držav, Sovjeti pa so nato z enako mero vrnili uslugo, ko so igre potekale v Los Angelesu. V primerjavi z omenjenimi tekmovanji bodo na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu nastopili športniki vseh držav, iz centrov moči ZDA pa so napovedali le tako imenovan diplomatski bojkot, kar pomeni, da na Kitajsko ne bodo odpotovali politični predstavniki. Kot so sporočili iz Bele hiše, želijo v Washingtonu opozoriti na domneven genocid in hude kršitve človekovih pravic, kar naj bi se dogajalo v pretežno muslimanski pokrajini Sinkiang na severozahodu Kitajske. Podporo ZDA in pridružitev diplomatskemu bojkotu so do zdaj izrazili voditelji Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Združenega kraljestva ter Litve. Podobno pozicijo, ne da bi izrekli izrecno podporo bojkotu, so zavzeli tudi na Japonskem in v Belgiji.
Iskanje konsenza
Vodilni evropski sili Francija in Nemčija glede vprašanja pošiljata mešane signale, predvsem pa vztrajata pri enotnem odzivu Evropske unije. O tem, ali Slovenija podpira diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger, smo vprašali ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so ponudili skop odgovor: »Skladno s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja so do udeležbe na olimpijskih igrah upravičeni predsednik države, predsednik vlade in minister, pristojen za šport, ter veleposlanik oziroma veleposlanica v državi, ki gosti olimpijske igre, a samo v primeru spremstva prej omenjenih visokih predstavnikov države. Glede udeležbe slovenskih predstavnikov na olimpijskih igrah v Pekingu bo odločala Vlada Republike Slovenije.« Kako bo odločila, ni jasno, saj tudi iz dosedanjih novinarskih poročil iz Bruslja ne moremo razbrati, da bi Slovenija zavzela stališče glede tega vprašanja. Iz preteklosti pa vemo, da ko pride do Kitajske, stališče MZZ ni nujno enako stališču vlade.
Podpora Litvi
Kitajske oblasti so napovedale, da bodo države, ki se bodo pridružile diplomatskemu bojkotu iger, »plačale ceno«, saj zanj v Pekingu ne vidijo nobenega upravičenega razloga. Slovenska zunanja politika praviloma vztraja pri ohranjanju dobrih odnosov tako z ZDA kot z Rusijo ali Kitajsko, je pa res, da je aktualna vlada posebno naklonjena Američanom, kar je z več dejanji že potrdila. Kljub zaostrovanju odnosov med največjima svetovnima gospodarstvoma, EU očitno poskuša ohranjati relativno nevtralno držo, od te norme pa najbolj odstopa prej omenjena Litva. Baltska država je namreč že več mesecev v sporu s Kitajsko, potem ko je v Vilni dovolila uporabo termina Tajvan na predstavniški pisarni tega otoka. Tajvan ali Kitajski Tajpej, kot ga poznamo v olimpijskih krogih, je namreč iz perspektive Pekinga pravno gledano del Kitajske, čeprav de facto deluje kot samostojna država vse od državljanske vojne, ko je komunistična oblast prevzela nadzor nad celino. Večina sveta, vključno z vsemi državami EU, priznava Ljudsko republiko kot edino Kitajsko, a slednja je pripravljena pogledati skozi prste, če ostale države ohranjajo diplomatske stike s Tajvanom, dokler ga ne priznavajo kot takega.
Ker tega Litva ni bila pripravljena storiti, ji zdaj grozi tudi ekonomska škoda, po več mesecih pa je jasno, da je EU ni pripravljena podpreti v njenem boju. Še najbližje temu je bila Slovenija oziroma premier Janez Janša, ki je kar osebno naslovil pismo na evropske kolege, rekoč, da morajo stopiti v bran Litvi. Ali bo to podporo predsednik vlade izrazil tudi z bojkotom iger v Pekingu, bo jasno kmalu. Svoje mnenje o tem predlogu je že izrazil bivši ameriški predsednik in Janšev favorit na lanskih predsedniških volitvah v ZDA Donald Trump, ki je kljub svojim bitkam s Kitajsko dejal, da bodo ob bojkotu izpadli kot »slabi poraženci«.
