Koprsko okrožno tožilstvo so od sredine lanskega leta zapustili štirje državni tožilci, nam je pojasnila vodja tožilstva Barbara Milič Rožman. Dva tožilca sta se upokojila, dve tožilki pa sta postali okrožni sodnici. Obe sta preiskovalni sodnici na koprskem okrožnem sodišču. Še ena tožilka se bo upokojila konec leta.
Kljub razpisom dobili le enega novega tožilca
Čeprav so ves čas z razpisi iskali nove sodelavce, so doslej dobili le enega novega državnega tožilca, še trije pa čakajo na sklep vlade in zaprisego, je razmere opisala vodja koprskega tožilstva. En postopek še ni končan. »Od 13 mest bo tako naslednje leto zapolnjenih le devet, v kolikor izbrani kandidati še ne bodo zaprisegli,« nam je odgovorila Barbara Milič Rožman.
Odhodi pa niso edina težava. Letos so se tudi na koprskem tožilstvu soočali z veliko odsotnostmi, tako zaradi samoosamitev, karanten, višje sile zaradi varstva otrok kot bolniških dopustov. Vodja tožilstva pojasnjuje, da je bilo oziroma je še vedno delo v takih razmerah oteženo. »Kljub visoki učinkovitosti kolektiva ne obvladujemo pripada zadev, zaradi česar smo zaprosili za pomoč drugih tožilstev,« ne skriva težav. Petinosemdeset zadev so dodelili trem drugim okrožnim tožilstvom. Koprske zadeve tako zdaj rešujejo na Ptuju, v Murski Soboti in Novi Gorici.
Tožilstvo že dalj časa opozarja na blokado imenovanj, ki so obtičala na vladi. Na vrhovnem državnem tožilstvu so pred nekaj dnevi pojasnili, da je trenutno odprtih 29 postopkov, za pet mest vrhovnih, eno mesto višjega, osem mest okrožnih in 15 mest okrajnih tožilcev. Za 19 mest državnih tožilcev (tri vrhovne, enega višjega, štiri okrožne in enajst okrajnih) še ni odločeno o imenovanju.
Vrhovno tožilstvo: pomanjkanje tožilcev že vpliva na delo
Državnotožilski svet je v teh primerih na ministrstvo za pravosodje poslal svojo dokončno odločitev, minister za pravosodje bi lahko vladi že predlagal, da kandidate imenuje. Na vrhovnem državnem tožilstvu nimajo podatkov o tem, koliko postopkov je na vladi in v koliko primerih minister predloga vladi še ni poslal. Državnotožilski svet je za te podatke ministrstvo za pravosodje nazadnje zaprosil junija 2021. Po dosedanjih izkušnjah tožilstva je ministrstvo za pravosodje vedno ravnalo ažurno in predloge za imenovanja državnih tožilcev sproti pošiljalo vladi v odločanje. Najstarejši postopki čakajo na odločitev vlade od septembra lani, ko je ministrstvo za pravosodje dalo predlog na vlado.
Odhodi zaposlenih niso edina težava, s katerimi se soočajo tožilstva. Velik problem predstavljajo odsotnosti, tako zaradi samoosamitev, karanten, višje sile zaradi varstva otrok kot bolniških dopustov.
Na vrhovnem tožilstvu opozarjajo, da pomanjkanje državnih tožilcev »že močno vpliva na delo in delovne pogoje za tiste državne tožilce, ki to zahtevno funkcijo opravljajo«. Na državnih tožilstvih je zasedenih le 205 od 236 mest državnih tožilcev. Teh 236 mest državnih tožilcev, predvidenih s kadrovskim načrtom, je le 88 odstotkov vseh mest državnih tožilcev, določenih v odredbi o številu mest državnih tožilcev (v njej je določenih 268 mest).
Podatki za letos so po oceni vrhovnega državnega tožilstva še bolj skrb vzbujajoči zaradi različnih odsotnosti (bolezni, nege družinskega člana, starševskega dopusta, dopusta) je – po preračunu dejansko opravljenih ur – do septembra na okrožnih in specializiranem tožilstvu državnotožilsko funkcijo opravljalo le 139 državnih tožilcev od zasedenih 184 mest.
Ministrstvo: na vladi je 14 predlogov za imenovanje
Za podatke o številu odprtih postopkov za imenovanja državnih tožilcev in o tem, v kateri fazi so, smo se obrnili na ministrstvo za pravosodje. »Trenutno vodimo dva postopka v zvezi z imenovanjem državnih tožilcev. Pri obeh postopkih preverjamo vloge in pridobivamo podatke o kandidatih iz uradnih evidenc. V zvezi s štirimi postopki za imenovanje državnih tožilcev čakamo na dokončno mnenje državnotožilskega sveta. Na vladi so predlogi za imenovanje 14 državnih tožilcev,« so pojasnili in dodali, da so vse predloge državnotožilskega sveta posredovali vladi.
Na tožilstvih se zaradi kadrovskih lukenj srečujejo s številnimi težavami in preobremenjenostjo. Iz Kopra so, denimo, trem drugim tožilstvom poslali 85 spisov.
Spremembe zakona bi odprle vrata političnemu pritisku na tožilce. Oster odziv je v strokovnih krogih doživela tudi napovedana sprememba zakona o državnem tožilstvu. Opozarjajo, da bi omogočila poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilca. V državnotožilskem svetu so opozorili, da bi napovedane spremembe omogočile neposreden ali posreden političen ali drugačen nedovoljen pritisk na imenovanje ali delo državnih tožilcev. Spremembe, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje, omogočajo nedopustno politično kadrovanje in zmanjšujejo vlogo državnotožilskega sveta kot samostojnega in strokovnega organa, so konec prejšnjega meseca opozorili v državnotožilskem svetu, ki ga vodi Tamara Gregorčič.
