Spiralo strahu odrezati pri korenini

Golob o vladnem načrtu spopadanja z energetsko krizo: "Najprej te osiromašijo, nato ti dajo miloščino"

R.T.
16. 12. 2021, 18.06
Posodobljeno: 16. 12. 2021, 21.35
Deli članek:

V kakšni državi želimo živeti? To je naslov javne tribune, na kateri so razpravljali o stanju v Sloveniji. Med nastopajoči je bil tudi nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob.

Bobo
"Ali se družba veseli prihodnosti, ali pa je v permanentnem strahu. Žal se trenutno v Sloveniji prihodnosti bojimo," meni Golob.

Golob, ki je najavil vrnitev v politiko, se je med drugim dotaknil perečega vprašanja podražitev energentov. »Svet je v inflacijski spirali. To je posledica covidne krize in večjega povpraševanja, vendar to ne odvezuje politike od neukrepanja,« razmišlja Golob in pokaže na glavni problem, da »bomo ljudje podražitve najbolj čutili januarja in februarja, vlada pa ne želi preventivno ukrepati« in obljublja le energetske vavčerje.

Golob navede dva primera. Po zamenjavi uprave Telekoma so podražili elektriko, enako pa so storili po zamenjavi uprave Energetike Maribor»Najprej te osiromašijo, nato pa ti dajo miloščino,« vladne načrt opiše Golob.

Po njegovem je težave tudi v družbeni klimi. Pred 30 leti »smo bili pripravljeni jesti travo, ker smo verjeli, da bo prihodnost lepša«. Danes pa vsi kopičijo, kar imajo, bogati in revni, »ker se bojimo črne prihodnosti«. »To je spirala strahu, ki se prenaša v vse pore življenja. To moramo odrezati pri korenini, pri generatorju strahu,« sklene Golob.

Če se bo takšno stanovanje nadaljevalo ...

V uvodu razprave je žvižgač Ivan Gale, nekdanji zaposleni na Zavodu za blagovne rezerve razmišljal o trenutnem stanju v Sloveniji. »Živimo v državi, kjer se bojijo žvižgači, namesto, da bi se bali tisti, o katerih se govori. Živimo v državi, kjer vladajoči mislijo, da je ustava nek priročnik in ne zavezujoč akt. …Če se bo takšno stanje nadaljevalo še nekaj časa, sem mnenja, da je bolje, da vsi zapustimo državo, zadnji pa naj ugasne luč.«

Golob, ki je prepričan, da Slovenija čudovita država s čudovitimi ljudmi, ki je bila do nedavnega zgled drugim državam. Čemur pa smo priča s strani desne vlade, pa po njegovih besedah ni »zrela desna politika, ampak fašizem«. Po njegovem mnenju je še vedno čas za pot v normalo, česar si želijo tudi ljudje. »Boj bo težek, a bomo uspeli,« je prepričan.

STA
Sodelujoči v javni tribuni.

Aritmija

Nekdanja vodja službe za kardiologijo na pediatrični kliniki Mirta Koželj je v razpravi poudarila, da je čas, da se v Sloveniji »začnemo odkrito pogovarjati o vseh dilemah in izzivih današnjega časa«. Ob tem je ocenila, da ima Slovenija aritmijo. V kolikor bi Sloveniji naredili EKG, bi našli nekaj srčnih motenj in vmesne epizode počasnega, neefektivnega srčnega ritma, je ponazorila, kako sama vidi aktualno ozračje v Sloveniji.

Z njenimi besedami se je strinjal tudi Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki je poudaril, da bi si morali želeti državo, v kateri »bi bilo malo zelo bogatih ljudi in še manj zelo revnih«. Po njegovi oceni pa smo trenutno prav nasprotno priča opustošenju javnih institucij, v družbi pa primanjkuje morale in spoštovanja zakonov. Hkrati pa se po njegovih besedah »nekateri domnevno spreobrnjeni člani parlamenta prodajajo na vse konce in to je skušnjava, ki bi se je morala vsaka nova nastajajoča stranka obraniti«.

Za spet normalno Slovenijo

Na koncu razprave je Golob poudaril, da se je treba »aktivirati s ciljem, da se kulturo sovraštva in izključevanja spremeni v kulturo sodelovanja, svobode in zaupanja. In potem se bodo spremembe na bolje zgodile samo od sebe. Ne smemo čakati na odrešenika. Mi vsi skupaj smo lahko odrešenik države.«

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je ocenil, da je ta trenutek »pomemben in usoden« za Slovenijo. Zakaj? »Ker se karte v vseh panogah, vseh sferah mednarodnega življenja delijo na novo. In to ne le zaradi covida.« »Zakaj trenutno zaostajamo za drugimi državami na določenih področjih,« se je vprašal Vesel in sklenil: »Rad bi, da bi bila Slovenija normalna, kot je že bila, da bi bila vzor državam v širši regiji.«