Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu - socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.
Od poslancev iz Slovenije so resolucijo podprli Tanja Fajon in Milan Brglez iz vrst socialistov (S&D/SD) ter Irena Joveva in Klemen Grošelj iz liberalcev (Renew/LMŠ).
Proti so bili Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ko se je njihova strankarska kolegica Ljudmila Novak (EPP/NSi) glasovanja vzdržala, je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Evropskega parlamenta.
Politiki bi morali zagotoviti spoštljivo razpravo
Evropski parlament je z resolucijo izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi". V njej je tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.
Poleg tega je pozdravil imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.
Zabeležil je tudi obnovitev državnega financiranja STA in izpostavil pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozval vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.
Resolucija vključuje tudi izraz zaskrbljenosti nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.
Prav tako vsebuje poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.
V osemnajstih točkah resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev ter izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19. Prav tako je parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.
Slabitev položaja Slovenije v EU
Med prvimi sta se odzvala evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj. "Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke," menita in ugotavljata, da "besedilo vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti". Po njuni oceni je "trenutna vlada v Sloveniji s svojim delovanjem dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi (med t. i. novimi državami članicami) služila kot primer zgledne demokracije. Cilj take politike je avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tudi za slabitev položaja Slovenije znotraj EU, v kateri se bodo z nastopom francoskega predsedstva in nove nemške vlade začeli pomembni reformni procesi."
Po mnenju Tanje Fajon gre pri resoluciji za dokument, ki "ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč sicer resno ogroža".
Romana Tomc ima drugačen pogled. Pravi, da resolucija o Sloveniji "kljub vsem naporom popolno nasprotje tistega, kar so avtorji na začetku pričakovali. V vodo sta padla dva glavna očitka vladi, na drugi strani pa nam je razprava ponudila možnost, da podrobneje pojasnimo zapleteno slovensko realnost. Gre torej za še en poskus KUL opozicije, ki se je povsem ponesrečil," je dejala poslanka, ki meni, da gre pri resoluciji za "izkrivljen politični pamflet, izvožen s strani slovenske opozicije z namenom škodovati vladi".
Po daljših razpravah in obiskih
Evropski poslanci so resolucijo danes izglasovali, potem ko so letos večkrat razpravljali o stanju demokracije v Sloveniji, na plenarni razpravi ali v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).
Marca so na plenarni razpravi govorili o svobodi medijev v Sloveniji, junija je bila Slovenija v ospredju razprave o evropskem javnem tožilstvu zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, novembra so razpravljali o temeljnih pravicah in vladavini prava.
Poleg tega je vzela Slovenijo pod drobnogled posebna skupina za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje pod okriljem odbora Libe. Delegacija odbora je oktobra tudi obiskala Slovenijo. Z njo se ni sestal ne Janša ne nobeden od ministrov.
