V torek in sredo je in bo parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z domnevno nezakonitim financiranjem SDS, zaslišala več prič in skušala ugotoviti, od kod stranka Janeza Janše dobiva denar za volilne kampanje in delovanje ter širjenje svoje politične propagande. Na portalu Necenzurirano so razkrili, da se je v manj kot štirih letih z madžarskih računov v Slovenijo prelilo najmanj 12 milijonov evrov. Danes pa razkrivajo, da so politično propagando SDS financirala tudi državna podjetja.
Tako je tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018 eden od največjih oglaševalcev na televiziji Nova24TV in istoimenskem spletnem portalu postal Telekom Slovenije, ki je v večinski lasti Republike Slovenije. Telekomovi oglasi so se na Nova24TV pojavili v začetku leta 2018, tik po izbruhu afere z Dijano Đuđić, ko so morali v SDS pretrgati posojilno pogodbo s to državljanko BiH in ji vrniti izposojeni denar.
Ob Telekomu na seznamu oglaševalcev v medijih, ki napadajo politično opozicijo, novinarje, sodnike, tožilce, nevladne organizacije, protivladne protestnike in druge nasprotnike oblasti, najdemo tudi druga državna podjetja: Slovenske železnice (SŽ), Zavarovalnico Triglav, Petrol in trgovca z električno energijo E3, ki je bil do lani v lasti Elektra Primorska, nato pa ga je kupil Petrol. Njihovi direktorji so si s plačevanjem oglasov skušali kupovati tudi naklonjenost SDS. Vse to bi moralo zanimati člane parlamentarne preiskovalne komisije. Teh poslov namreč v uradnih finančnih poročilih političnih strank ni mogoče najti, ampak se skrivajo v nepregledni mreži nakazil med SDS, njenimi mediji in podjetji z Madžarske in Slovenije.
Kako je Telekom poganjal medije SDS
Pri financiranju medijev SDS imajo ključno vlogo milijoni, ki pridejo z Madžarske. Brez njih bi bila Nova24TV že zdavnaj v stečaju. Med julijem 2017 in marcem 2020 je samo Nova24TV z Madžarske skupaj prejela 3,5 milijonov evrov denarja. To predstavlja veliko večino vseh prihodkov tega medija. Drugi najpomembnejši vir prihodkov Nova24TV so državna podjetja. Med njimi prednjači Telekom Slovenije.
Prvo fakturo je Telekom plačal 16. februarja 2018. Na bančni račun Nova24TV je nakazal 6115 evrov. Nadaljevala so se plačila v enaki višini. Zadnji dan maja, v tednu pred volitvami, na katerih je slavil SDS, je Telekom nakazal skoraj enkrat več, dobrih 10.000 evrov. Junija 2018, ko je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor mandat za sestavo vlade podelil Janši, je Nova24TV od Telekoma v dveh nakazilih prejela več kot 16.000 evrov.
V zadnjih tednih je oglaševanje na Nova24TV krepko okrepil Petrol
Konec novembra 2018 je tedanji premier Marjan Šarec pozval k spremembi oglaševalske politike delno ali večinsko državnih podjetij v medijih, ki "širijo sovražne vsebine". S tem je ciljal predvsem na Telekom, kjer se sprva niso dali in še naprej oglaševali na Nova24TV. Ta jim je zadnjo fakturo izstavila maja 2019 v višini 6608 evrov. Ko so se politične karte premešale, so se Telekomovi oglasi spet vrnili na Nova24TV. Ta mu je tik pred lansko zamenjavo oblasti izstavila dva računa v skupni višini skoraj 13.000 evrov.
V SDS že ves čas zanikajo, da bi pri tem šlo za financiranje delovanja stranke. Toda del denarja, ki so ga njeni mediji prejeli od državnih podjetij in z Madžarske, je šel tudi za plačilo politične propagande SDS. Spomladi 2018 so se namreč na socialnih omrežjih, predvsem na Facebooku in Instagramu, pojavili predvolilni oglasi stranke, ki sta jih plačevala Nova24 in Demokracija. To pomeni, da se je ta denar neposredno trošil za njeno predvolilno kampanjo.
Ko je Aleš Hojs prevzel ministrski položaj, je vodenje televizije Nova24TV prevzel Boris Tomašič. Še leta 2019 je njene delničarje prepričeval, da Nova24TV posluje uspešno, povečuje gledanost in ustvarja dobiček. Resnica je drugačna. Tako televizija kot spletni portal Nova24TV imata zelo slabo gledanost in obiskanost. Oglaševanje pa predstavlja le manjši del njunih prihodkov, pa še to v veliki večini od državnih podjetij. Tudi dobički obstajajo le na papirju. Uradno gre za plačilo oglaševanja, vendar obe družbi v Sloveniji ne poslujeta. Pri nakazilih z Madžarske tako ni mogoče razbrati ekonomske logike.
Direktor pokrival minus na računu
Še več, podatki o finančnih tokovih razkrivajo, da so mediji SDS kljub milijonom z Madžarske in nakazilom državnih podjetij dejansko ves čas na robu likvidnosti in nimajo dovolj sredstev za pokritje tekočih stroškov poslovanja. Nekajkrat se je namreč že zgodilo, da so si morali izposojati večje vsote denarja. Našli so jih pri prijateljskih podjetjih oziroma simpatizerjih SDS. Tako je bilo konec februarja 2019 na bančnem računu Nova24TV le še okoli 1600 evrov, plačati pa je bilo potrebno račune. Takrat je družba prejela zajetno vsoto denarja, 15.000 evrov.
Nakazal jo je direktor Nova24TV Damjan Damjanovič, sicer nekdanji prvi mož Slovenske filharmonije in kandidat SDS za župana Ljubljane. Kje je Damjanovič dobil denar in ali je šlo za njegove prihranke, ni znano. Nova24TV mu je posojilo vrnila konec novembra, ko je prejela denar z Madžarske. Če Damjan Damjanovič ne bi reševal finančnih težav Nova24TV, bi se ta znašla v blokadi računov.
Pomoč medijem SDS se je Damjanoviču bogato obrestovala. Po zamenjavi vlade je postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost pri ministrstvu za kulturo. Z začetkom septembra ga je Janševa vlada imenovala za direktorja javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Lov na čarovnice
Preiskovalna komisija je danes med drugim zaslišala nekdanjega izvršnega direktorja Nova24TV, danes državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boža Predaliča. Dejal je, da so bili mediji, zbrani okoli Nova24TV, ustanovljeni z namenom uravnoteženja medijskega prostora, ki je bil do takrat nagnjen v levo. Kar zadeva posredno propagando stranke SDS je sam dejal, da kot direktor SDS ni plačal niti evra, prav tako ni plačal oglaševanja zanjo. Sicer pa je Predalič Janiju Möderndorferju (LMŠ) in Marku Bandelliju (SAB) odgovarjal skopo, z večino zadev, povezanih s financiranjem in sklepanjem pogodb, sam namreč ni bil seznanjem. Dejal je, da je, v kolikor se je zgodilo kaj nezakonitega, prepričan, da bi to zaznalo računsko sodišče. Preiskovalni komisiji je sicer očital lov na čarovnice. Na vprašanje, če je seznanjen s pogodbo med podjetjem Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija, in Janezom Janšo, je ogovoril, da o tem ničesar ne ve. V kolikor je taka pogodba bila sklenjena, Predalič domneva, da bi morda lahko bila povezana z izdajo kakšne knjige.
Tržna niša
Ob 17. uri bi morala preiskovalna komisija zaslišati Klavdijo Snežič, soprogo Roka Snežiča, davčno svetovalko in nekdaj največjo lastnico Nova24TV. Ta po navedbah Möderndorferja vabila ni prevzela. Ob 18. uri je komisija delo nadaljevala z zaslišanjem trenutnega izvršnega direktorja Nova24TV Tomašiča.
Tomašič je dejal, da se je projekt začel leta 2015 ter da je eden finančno najbolj transparentnih medijskih projektov v Sloveniji. Kar zadeva financiranje stranke SDS, je zagotovil, da noben denar bodisi neposredno bodisi posredno ni šel v stranko SDS. Po njegovih navedbah je projekt uspešen, poslujejo pa kot vsaka gospodarska družba, torej prodajajo svoje izdelke, izdajajo račune in plačujejo davke. Podobno kot Predalič je pojasnil, da je bil medijski prostor pretežno nagnjen v levo, oni pa so v tem našli tržno nišo. »Financiranja SDS ali katere koli druge stranke preko teh podjetij ni bilo,« je poudaril.
Pred preiskovalno komisijo je danes sedel tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je pojasnil, da so medij ustanovili po vzoru ameriške Fox News, za bolj desni, konservativni del slovenske družbe. O kakršnem koli pranju denarja Hojs ne ve nič, je pa še enkrat več razložil, da so kapital prejeli s prodajo delnic po nominalni vrednosti 100 evrov. Sam je dejal, da je bila to ena njegovih najboljših naložb v življenju, čeprav, kot je pojasnil, sam iz tega naslova nima dobička. Hojs po lastnih besedah prav tako ni seznanjen s kakršnimi koli povezavami med madžarskimi vlagatelji in madžarsko vlado.
Nova24TV in spletna stran NTV24.si sicer največ denarja iz Madžarske dobita prek slovenskega podjetja R-Post-R, nekoč Ripost. Hojs je pojasnil, da gre pri tem za zakup oglasnega prostora. "Ne gre za nič drugega kot za opravljeno storitev in plačilo za opravljeno storitev," je dejal Hojs in zatrdil, da pri tem ni šlo za fiktivne storitve, pač pa so bile vse transakcije posledica pogodbe in storitev, ki jih je družba opravljala za Ripost.
