Kršenje lastnih zahtev
Medtem ko je Janša javno grajal »petkove protestnike«, medije in opozicijo ter jim pripisoval odgovornost za širjenje okužb, je sam organiziral javne dogodke brez upoštevanja odlokov za širjenje okužb.
Štiri mesece je potreboval zdravstveni inšpektorat, da je ugotovil, ali je Slovenska demokratska stranka (SDS) z organizacijo tradicionalnega poletnega tabora v Trenti kršila epidemiološke ukrepe. Dogodek, ki se ga je udeležilo več tisoč članov stranke, je bil eden najbolj množičnih v letošnjem poletju, pri čemer večina ni nosila zaščitnih mask, ohranjala razdalje in se držala drugih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb. Prav tako nihče ni preverjal pogoja prebolelosti, cepljenja ali testiranja (PCT), ki je takrat že veljal za javne prireditve.
Kljub temu kršitev po oceni zdravstvenih inšpektorjev ni bilo. Zakaj ne? Ker si je vlada spisala odlok, po katerem stroga pravila zanjo ne veljajo, in se s tem izognila kazni inšpektorjev.
Kako je to mogoče? Že lani jeseni je večina javnosti spregledala, da je vlada med omejitvami zbiranja ljudi, s katerimi je želela omejevati prenose okužb na protestih in drugih večjih dogodkih, vnesla izjemo. Določala je, da odlok o omejitvi zbiranja ne velja za »dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog (...) za organe političnih strank«. Odlok je začel veljati 12. novembra, ko je bil drugi val epidemije v Sloveniji na vrhuncu, število smrti v bolnišnicah in domovih za starejše pa hitro naraščalo.
Člani SDS so se nemoteno gibali in srečevali
To je bil čas turbulentnih razmer v koaliciji in posameznih strankah, ki v svojih statutih niso predvidele možnosti kongresov in drugih srečanj strankarskih organov na daljavo. Enaka izjema v drugem odloku je že takrat članom organov strank (kongres, svet, izvršilni odbor, regijska koordinacija, lokalni odbori) omogočala neomejeno gibanje v državi, tudi med policijsko uro, in srečevanje v neomejenem številu. Več bralcev je novinarjem necenzurirano.si takrat zaupalo, da je SDS svojim članom izdajala dovolilnice, s katerimi so se lahko ti nemoteno gibali po državi.
Medtem ko so se odloki iz tedna v teden spreminjali, je ta določba ostala, česar tudi večina ljudi v politiki očitno ni vedela. Marca letos je stranka Nova dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec, ustanovni kongres izpeljala na daljavo. Enako je dva meseca pozneje storila stranka Zelenih dejanj (Zdej), ki je na virtualnem kongresu za predsednika izvolila Jureta Lebna.
Toda v SDS so za izjemo ves čas vedeli. 19. junija so v Slovenskih konjicah organizirali kongres, s katerim so napolnili tamkajšnjo športno dvorano. Mesec dni pozneje, 24. julija, se je v Posočju začel tradicionalni dvotedenski tabor SDS, ki je trajal do 7. avgusta. Tja se je po ocenah SDS odpravilo skoraj deset tisoč članov in simpatizerjev stranke z vseh koncev Slovenije, da bi se v živo srečali z Janšo. Ti so se zbrali pod glavnim šotorom. Iz videoposnetkov in številnih fotografij na družbenih omrežjih je razvidno, da veliko udeležencev in celo vodilnih članov SDS ni spoštovalo takrat veljavnih epidemioloških ukrepov.
Izjemo črtali dan po Počivalškovem kongresu
Čeprav se je že konec avgusta začela strma rast okužb, je SDS še naprej organizirala množične dogodke, ki jih je obiskalo več kot ljudi:
- 4. septembra so se v Snoviku srečali člani gorenjske regijske koordinacije,
- 11. septembra je organizirala srečanje obljubljanske regijske koordinacije v Logatcu,
- isti dan popoldne pa so se v Šmartnem pri Litiji srečali še člani zasavske regijske koordinacije.
To je bilo v času, ko je pogoj PCT že veljal za gostilne, nastanitvene obrate, igralnice in žičniške naprave. V tistih dneh je vlada stopnjevala ukrepe za zajezitev okužb. Medtem ko so člani SDS brez mask sedeli na strankarskih srečanjih za skupnimi »gasilskimi« mizami, so morali gostinski obrati zagotoviti ustrezno razdaljo med mizami.
Sredi septembra se je vlada zaradi poslabšanja epidemioloških razmer odločila za spremembo odloka. To je storila na seji 16. septembra, ko je nazadnje črtala tudi izjemo, ki je veljala za politične stranke. Ta je prenehala veljati dan pozneje, tj. 17. septembra. A tudi ta datum so v vladi očitno prilagajali potrebam koalicijskih strank:
- še pet dni prej, 12. septembra, je NSi v Žužemberku organizirala tradicionalni poletni tabor.
- 16. septembra, v zadnjih urah veljavnosti starega odloka, pa so se v Celju na kongresu sešli člani SMC na čelu s predsednikom Zdravkom Počivalškom. Tja so prišli tudi številni gostje, med drugim predsednik vlade Janez Janša in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin.
Na inšpektoratu počakali na Hojsovo tolmačenje
Zakaj ti množični dogodki niso zmotili nikogar na zdravstvenem inšpektoratu? »V okviru inšpekcijskega nadzora na podlagi prijave (...) glede javnega zbiranja na dogodku (...), ki je potekal 24. julija 2021 na letališču Bovec v okviru 6. poletnega tabora SDS in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti,« so sporočili iz zdravstvenega inšpektorata. Kot so pojasnili, je »šlo v konkretnem primeru za delo organov politične stranke in s tem za izjemo po drugem odstavku 1. člena odloka«.
Toda s to razlago se je težko strinjati. Medtem ko je izjema iz odloka veljala za seje svetov ali drugih organov politične stranke, je bilo srečanje v Bovcu množična prireditev s pogostitvijo in kulturno-zabavnim programom z živo glasbo. Tam zdravstvenih inšpektorjev ni bilo, zato niso mogli preveriti, ali organizatorji spoštujejo ukrepe. Pri tem so na inšpektoratu posebej poudarili, da ne gre za njihovo mnenje, temveč za tolmačenje odločb odloka, za katerega so zaprosili ministrstvo za notranje zadeve (vodi ga podpredsednik SDS Aleš Hojs).
Morda se tu skriva odgovor na vprašanje, zakaj so na inšpektoratu potrebovali toliko časa za ugotovitev, da dogodka sploh ne bi smeli obravnavati. Vse to se je dogajalo v času, ko je Janša javno grajal »petkove protestnike«, medije in opozicijo, vsem pa pripisoval odgovornost za širjenje okužb.