Kot smo že poročali, je petčlanska komisija, ki je proučevala tragičen primer 20-letne Katje, danes tudi uradno potrdila, da je bila smrt posledica cepljenja s cepivom Janssen. Minister za zdravje Janez Poklukar je ob tem sporočil, da bo posvetovalni skupini za cepljenje predlagal, da se v Sloveniji dokončno ustavi cepljenje s tem cepivom, razen na izrecno zahtevo posameznika. V zvezi s končnimi ugotovitvami je danes spregovorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović.
Beovićeva je dejala, da je cepljenje s cepivom Janssen od tega dogodka naprej tako že ustavljeno, da pa bo verjetno enako veljalo za obe vektorski cepivi, a da je to stvar dogovora znotraj posvetovalne skupine. Za cepljenje v Sloveniji tako na voljo ostajata obe mRNA cepivi Moderna in Pfizer/BioNTech.
Pojasnila je tudi, da se za zaustavitev cepljenja s tem cepivom sicer niso odločili že po smrti soproge slovenskega diplomata v Bruslju, so pa v trenutku, »ko je bilo cepiv dovolj,« priporočili prednostno uporabo mRNA cepiv. Glede strahu, ki ga imajo pred cepivi ljudje, ki se še niso cepili, je dejala, da je bila škoda že narejena in da tudi ugotovitve komisije ne bodo negativno vplivale na potek cepljenja. »Prej bi rekla, da bo stanje boljše, ker vendarle postaja očitno tudi v Sloveniji, da je covid zelo zelo nevarna bolezen. Če pogledate, za covidom je umrl že vsak 400. Slovenec.« V primerjavi z zapleti zaradi neželenih učinkov, ki so izjemno redki, je po njenem mnenju ta razlika »res, res očitna. V situaciji, v kateri je kroženje virusa tako zelo intenzivno, kot je pri nas, je razlika med tveganjem cepljenja in tveganjem bolezni ogromna.«
Obvezno cepljenje?
Kako do višje precepljenosti v Sloveniji, saj se je cepljenje s prvim odmerkom v zadnjem obdobju znova praktično ustavilo? Beovićeva meni, da je treba cepljenje predvsem približati ljudem in poskrbeti za to, da bo čim bolj enostavno.
Pojasnila je še, da trenutno po vsem svetu potekajo pogovori, da bi bilo treba vsaj za določene skupine uvesti obvezno cepljenje. Po njenih navedbah potekajo precej burne razprave med državami, v katerih je cepljenje slabo sprejeto, kot v Sloveniji, ter državami, kjer je precepljenost visoka in se jim uvedba obveznega cepljenja ne zdi potrebna. V Sloveniji so po njenih besedah zaenkrat mnenja, da bi bilo obvezno cepljenje korak stran od tega, da bi »ljudje končno razumeli, spoznali cepljenje ne samo proti covidu, ampak tudi proti drugim boleznim, kot en zelo dober javnozdravstveni ukrep, kot pravzaprav en mejnik sodobne medicine.«
Omikron
Dotaknila se je tudi različice omikron, ki je po svetu v zadnjih dneh dvignila veliko prahu. Poudarila je, da bo treba počakati na izsledke analiz in raziskav. Mnenja in stališča pri tem vprašanju ne štejejo, treba bo počakati še kakšen »teden ali dva, da bodo opravljene prve analize v laboratoriju.« Na tem mestu imajo na voljo le ugibanja virologov, ki kažejo, da nekaj spremembe vendarle bo, a da »ostaja tudi upanje, da bodo te spremembe bolj v smeri, da bo slabše preprečevanje prenosa okužb, medtem ko bomo proti hudim potekom bolezni še vedno vsaj nekoliko zaščiteni.« Poudarila je tudi, da so ta cepiva, ki so bila razvita proti originalni različici, v primerjavi s cepivi proti drugim boleznim zelo učinkovita. »Delta je to nekoliko zmanjšala, a je še vedno zaščita pred tem, da zbolite in greste na oddelek za intenzivno zdravljenje v Sloveniji […] približno slabih 90 odstotkov.« Tudi če se v primeru omikrona to nekoliko zniža, bo po njenih navedbah zaščita še vedno precejšnja. Še enkrat je poudarila, da so to še vedno zgolj ugibanja.
