Novice Svet24

Žiga Kariž

Žiga Kariž

Ministrici za šolstvo Simoni Kustec je po tem, ko je spet dlje ni bilo na spregled, le uspelo najti čas za starše in medije ter pojasniti odločitve njenega ministrstva ter odgovoriti na najbolj pereča vprašanja, ki jih imajo tako šolniki kot starši otrok. A najprej poglejmo, kako naj bi bilo v sredo videti v razredih po Sloveniji.

Posvetimo se najmlajšim. Preden se bo pouk začel, se bodo morali vsi otroci samotestirati. Za to bodo morali starši podati soglasje. Če ga ne bodo, otrok ne bo smel v šolo in mu bo omogočeno šolanje na daljavo. Kot je razložila ministrica, standardov za šolanje od doma ne bodo pripravili, zato bodo prepuščeni vsakemu posameznemu učitelju. Torej bo kakovost šolanja tistih, ki bodo ostali doma, odvisna od staršev in dobre volje učiteljev, ki bodo, kot je razložila ministrica, najprej opravili delo v šoli in šele nato po svojih zmožnostih poskrbeli za netestirane. Ministrica niti ni skrivala, da so diskriminatorni pristop ubrali, da bi čim več staršev prisili k soglasju za testiranje otrok. Glede na to, da ima v Sloveniji vsak otrok pravico do izobraževanja in imajo starši pravico, da svojim otrokom zagotovijo izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, bo ukrep, kot smo vajeni, zagotovo končal na ustavnem sodišču. A dokler sodišča o njem ne bodo odločala, ga morajo tako šole kot starši spoštovati.

Nedorečeno samotestiranje

Če se je večina staršev še nekako sprijaznila z maskami, pa samotestiranje, zlasti starši najmlajših, malce težje pogoltnejo. Z razlogom. Glede na postopek, ki ga je treba izvesti, bodo lahko imeli otroci, vsaj na začetku, nemalo težav. V navodilih za uporabo večine testov je izrecno navedeno, da morajo mlajšim od 14 let pri izvedbi pomagati odrasli. Protokol, ki ga imajo šole, naj bi pomoč prepovedoval oziroma predvideva, da se lahko oseba, ki nadzira testiranje, učencu približa le v nujnih primerih. Ob tem bode v oči tudi dejstvo, da glede na deklaracijo večina testov ni namenjena odkrivanju asimptomatskih bolnikov. »Test je zasnovan za kvalitativno določanje antigena virusa SARS-CoV-2 v prvih sedmih dneh od pojava simptomov,« je navedeno pri skoraj vseh HAG-testih, ki jih lekarne izdajajo šolarjem. Pri nekaterih celo piše, da niso namenjeni odkrivanju asimptomatskih pacientov. Zakaj bi jih torej uporabljali otroci, ki so pogosto brez simptomov? Celo več: Protokol, ki so ga z ministrstva za zdravje poslali osnovnim šolam, zapoveduje, da se lahko testirajo le tisti brez simptomov.

Neodgovorjena vprašanja

Nasprotniki testiranja so že napovedali proteste pred šolami. Združenje ravnateljev je zato na starše naslovilo apel, naj kritik ne usmerjajo na šolo in učitelje, ampak tja, od koder so ukrepi prišli.

Poleg tega je znano, da so testi precej nezanesljivi in lahko pokažejo lažen pozitiven rezultat. Šole imajo glede na dosedanje protokole en prostor rezerviran za izolirnico (vendar ne vse). Glede na večje število testiranih se lahko zgodi, da se bodo v izolirnici skupaj znašli učenci, ki bodo okuženi, in učenci, ki so tam zaradi lažno pozitivnega testa. Posledice so lahko usodne. Pri mlajših otrocih se pojavlja tudi vprašanje, kaj z njimi storiti, če bo test pozitiven. Kdo bo heroj, ki bo z njimi čakal starše? Kaj če slednji po otroka ne bodo mogli dalj časa? Kaj storiti z otroki, ki so bili v času do testiranja s pozitivnim v stiku? Kdo bo nosil odgovornost, če se otrok ob testiranju morebiti poškoduje? Vse to so vprašanja, ki si jih te dni zastavljajo starši in pedagoški delavci.

Vlada, ki ne zaupa staršem

Nekateri starši so že napovedali proteste, kar nekaj pa je šol, ki so napovedale, da odloka ne bodo izvajale tako, kot je zapovedan. Iz ene najbolj čislanih ljubljanskih osnovnih šol OŠ Kolezija so poslali pisno stališče pedagoških delavcev, v katerem so zapisali, da po temeljitem premisleku in številnih debatah ne najdejo niti enega tehtnega razloga, da bi testiranje izvajali v prostorih šole. Dejstvo je, da bi bilo bolj smiselno testiranje v domačem okolju, kjer bi se morebitno pozitivni izločili, še preden pridejo k pouku ter okužijo sošolke in sošolce. Za to rešitev se zavzemajo tudi ravnatelji, a na ministrstvu vztrajajo. Strašljiva pa je logika za tem vztrajanjem. Ker določen del staršev otrok ne želi testirati, naša vlada ne zaupa celotni starševski populaciji, zato je učitelje spremenila v nadzornike testiranja.