Spomnimo, da je Inšpektorat RS za delo leta 2010, ko so iz Vegradovih omar začeli padati okostnjaki zaradi različnih nečednosti, podal kazenske ovadbe zoper družbo Vegrad zaradi kršitev delavskih pravic oziroma zaradi neizplačila več kot treh zaporednih plač in posledičnega neizplačila prispevkov. O vložitvi kazenskih ovadb zoper odgovorne v Vegradu se je takrat zelo veliko govorilo, Slovenija je zbirala tudi humanitarno pomoč za delavce, ki so bili tudi iz tujine, glas so povzdignili takratni politiki, ki se danes očitno ne spominjajo več svojih besed.
Očitki so se takrat nanašali na kršitve delovnopravne zakonodaje, predvsem na odrejanje in izplačila nadurnega dela ter na izplačila regresa in plač. Medtem ko so na slovenskih sodiščih Vegradovi sodni procesi trajali in so sodišča izrekala kazni, so delavci ostali najbolj oškodovani. Gre za skoraj dva tisoč delavcev. Poznavalci so že takrat ugibali, da pri oškodovanju delavcev zadeva »ne bo šla skozi«, predvsem zato, ker organi pregona ne morejo dokazati, da je šlo za naklep. In točno to se je zgodilo.
Ni bilo naklepa
»Kazensko ovadbo zoper osumljene fizične osebe smo zavrgli, ker ni bil podan utemeljen sum, da so osumljeni naklepno izvršili očitano kaznivo dejanje. Glede na dokaze in ugotovljeno dejansko stanje za večino osumljenih ni bilo izkazano, da so imeli vpliv na kadrovska vprašanja in izplačila za zaposlene, saj je bilo glede na okoliščine obravnavanih družb ugotovljeno, da je to potekalo centralno iz matične družbe,« so sporočili z Okrožnega državnega tožilstva v Celju.
»Nadalje ni bilo dokaza, da bi osumljeni v matični družbi obravnavano kaznivo dejanje izvršili naklepno, pri čemer so ta kazniva dejanja zgolj v krivdni obliki neposrednega naklepa. Iz dokazov je bilo namreč razvidno, da so družbe imele zaradi vsesplošne gospodarske krize in plačilne nediscipline dejanske likvidnostne težave. Pri tem so osumljene osebe pri odločanju začele izvajati dejanja in postopke, s katerimi bi v čim večji meri omilile te posledice oziroma teh posledic ne bi prenesle na zaposlene. Osumljene osebe so začele sprejemati ukrepe za spremembo poslovanja, vendar se je kriza še poglabljala in so se stopnjevale tudi posledice za zaposlene,« so nam še odgovorili na tožilstvu.
Glede na časovno obdobje, v katerem so se posledice za zaposlene stopnjevale, in glede na število zaposlenih, velikost in finančno stanje družb ter socialni vpliv ni bilo utemeljenega suma, da so vodilni naklepno storili kaznivo dejanje v škodo temeljnih pravic delavcev. S celjskega tožilstva so sporočili, da zoper družbo Vegrad ne vodijo več nobenega drugega postopka.
