Izračuni kažejo, da tranzicije brez jedrske energije ni mogoče izvesti, saj ta trenutno predstavlja 27 odstotkov evropske energetske bilance, v Sloveniji pa še nekoliko več, je ponazoril premier Janša. V primeru izključitve jedrske energije ostane po njegovih besedah kot edina druga možnost tranzicijske energije zemeljski plin, s čimer pa bi EU pristala ogromno odvisnost od zunanjih dejavnikov, saj uvaža 90 odstotkov plina in 97 odstotkov surove nafte.
"Popolnoma jasno je, da delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez jedrske energije," je izpostavil Janša. Ta zavest je po njegovih navedbah več ali manj prevladala, čeprav nekatere države iz političnih razlogov nasprotujejo omembi jedrske energije v tem procesu, četudi tudi same uporabljajo energijo iz evropskih jedrskih elektrarn.
Kot pomemben preboj v tej razpravi je Janša izpostavil to, da je Evropska komisija minuli teden ob predstavitvi nabora kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za spoprijemanje z dražitvijo energije jedrsko energijo izrecno omenila kot tranzicijski vri energije.
Tokratna razprava o tem, kako naj se unija odzove na rast cen energije, ki še dodatno ogrožajo ranljive ljudi in podjetja ob spoprijemanju s hudimi posledicami pandemije covida-19, je po Janševih besedah dejansko tudi nadaljevanje stare razprave o tem, koliko zavezanost podnebnim ciljem vpliva na to podražitev. O tem je bilo največ razprave, nekaterih odgovorov žal še niso dobili, je povzel premier.
Ob tem je izpostavil, da je popolnoma jasno, da to ni osnovni vzrok za dvigovanje cen, saj gre za klasičen pojav ponovnega vzpostavljanja ravnotežja v svetovnem gospodarstvu, ko se posledice pandemije blažijo s povečano količino denarja na trgu, kar avtomatsko povzroči večje povpraševanje, čemur ponudba težko sledi.
Janša je izpostavil tudi, da je za razliko od let 2008 in 2009, ko je dvig cen zeleno tranzicijo umaknil z dnevnega reda za nekaj let, zdaj velika večina za to, da se to ne zgodi, saj je eden od pomembnih vzrokov za šokantne dvige v že omenjeni energetski odvisnosti EU. Če že govorimo o strateški avtonomiji - Evropa je ne bo nikoli dosegla, dokler ne bo odpravila strateške odvisnosti v energiji, je opozoril.
Trenutno ni možno promet spraviti na električno pogon
Ob tem je izpostavil pomen inovacij. Prometa po njegovih besedah trenutno ni mogoče spraviti na električni pogon, kar se sicer načrtuje, saj na Zemlji ni dovolj litija za vse baterije, potrebne za to, da bodo vsi avtomobili vozili na elektriko. Največje zaloge litija ima Avstralija, sledi Afganistan. Tudi če bi bil dostop stoodstoten, je materiala premalo, zato potrebujemo drugačne baterije, kar terja naložbe v raziskave in razvoj, je poudaril.
