Na ministrstvu za delo pravijo, da samostojnim podjetnikom nadomestilo ne pripada, ker niso delavci.
Četudi se pozivi deležnikov k ureditvi nadomestila za karanteno ali varstvo otrok v karanteni za samozaposlene zadnje dni stopnjujejo, še vedno ni jasno, katero ministrstvo je pravi naslovnik za reševanje te problematike oziroma spremembo veljavne zakonodaje. Ministrstva za gospodarstvo, za delo in za zdravje namreč odgovornost prelagajo drugo na drugo. Sredi julija je v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.
Nezaposleni samozaposleni
Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oziroma so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor spada tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila.
Pozivi vladi
Prvi so na njihove stiske ob umanjkanju dohodka minuli teden opozorili v nevladni organizaciji Inštitut 8. marec. Nanje se je namreč obrnilo več samozaposlenih. Na inštitutu so ob tem izpostavili, da so številni prisiljeni v samozaposlitev, saj da so redne zaposlitve redkost, še posebej v določenih dejavnostih. Pred nekaj dnevi so se za samozaposlene zavzeli tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so ocenili, da je ta skupina vnovič postavljena v neenakopraven položaj. V tej luči so predlagali, naj se tako kot v preteklosti uzakoni nadomestilo v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v petem protikoronskem zakonu, in sicer v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma za čas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile.
Odzvala se je le opozicija
Po začetnem molku s strani parlamentarnih strank so se na pozive po ureditvi omenjene problematike v slabem tednu dni odzvale (v kronološkem vrstnem redu) stranke Levica, LMŠ in SD z zavezo, da bodo poskušale doseči izboljšanje položaja samozaposlenih.
Neverjetno prelaganje odgovornosti
Trenutno delodajalci delavcem v karanteni plačujejo nadomestilo plače v višini 100 odstotkov in 80 odstotkov od plače, odvisno od kraja okužbe, država pa delodajalcem ta strošek povrne.
A na vladni strani pravega sogovornika za razreševanje tega vprašanja ni. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bdi nad podjetji in tudi samozaposlenimi, so za STA dejali, da jim je problem »seveda znan«, da ta zakon sicer res ureja zgolj kritje karantene za zaposlene oziroma delavce, da pa ni v njihovi pristojnosti, temveč v pristojnosti ministrstva za zdravje. Dodali so, da so kritje karantene za samozaposlene predlagali v zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, ki je prav tako v veljavi od sredine julija, »a naš predlog žal ni bil sprejet«. Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru za STA žogico vrgli ministrstvu za delo. »Določbe zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu od 25. do 36. člena je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vključno z njihovimi obrazložitvami, na ministrstvu za zdravje jih nismo spreminjali,« so bili jedrnati. Medtem pa so na ministrstvu za delo za STA ponovili, da zakon spada pod okrilje ministrstva za zdravje, da so sami poskrbeli za višja nadomestila, da pa samozaposleni spadajo pod ministrstvo za gospodarstvo.
