Da so letos na pohodu miši, zaradi katerih naokoli razsaja mišja mrzlica, smo že poročali. Enačba je preprosta, lansko jesen je izdatno obrodila bukev, s tem pa je bilo na voljo veliko žira, ki tekne glodavcem. Če imajo ti dovolj hrane, se hitreje množijo, k slednjemu pa lahko po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prispevata tudi toplo poletje in zgodnja jesen. Tako imenovana mišja mrzlica oziroma hemoragična mrzlica z renalnim sindromom je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, ki se običajno pojavlja ciklično, pristojni pa porast beležijo enkrat na vsakih nekaj let, so predstavniki NIJZ prvič javno opozorili aprila letos. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.
Pri NIJZ so letos prejeli prijave o 562 primerih mišje mrzlice, veliko več kot lani, ko so jih v celotnem letu prejeli 14. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla. Večina letošnjih primerov, kar 253 od vseh 562, so zabeležili v goriški statistični regiji, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos doslej našteli 77 primerov. Po informacijah, ki so razvidne iz podatkovnega portala NIJZ za obdobje 2015-2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.
Tudi veliko primerov zajčje mrzlice
Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oziroma tularemije. NIJZ je doslej prejel 47 prijav, lani pa so v celem letu potrdili le dva primera. Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče.
V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.
Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom denimo z zajci, kunci, voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.
