Veliko delodajalcev in samozaposlenih je lani prejelo denarno pomoč države zaradi omilitev posledic koronavirusne epidemije, zdaj pa jo morajo številni vrniti. Ne glede na to je treba podčrtati, da je bila v tistem trenutku pomoč pravočasna in dobrodošla, žal pa se država ni odločila, da bi namesto vračila dela prejetih sredstev zaradi neizpolnjevanja kriterijev ta denar opredelila kot vložek v razvoj podjetja. Učinek tega bi bil za gospodarstvo pomemben.
Koliko mora vrniti Pomurje, ni znano
Finančna uprava RS (Furs) podatkov o tem, koliko pomoči je prejelo Pomurje, nima, prav tako ne vodi evidence posebej za regije o zneskih vračila. Na osnovi podatkov o deležu pomurskega gospodarstva v nacionalnem merilu, deležu, ki ga imajo pri skupnih prihodkih na regijski ravni panoge, ki so se zaradi epidemije znašle najbolj na prepihu, ter po nekaterih drugih kazalnikih nam ostaja zgolj domneva, da je Pomurje udeleženo pri državnih pomočeh od treh do petih odstotkov.
Gospodarstvu 1,3 milijarde evrov
Znano je, da je država skupaj izplačala milijardo in 300 milijonov evrov pomoči, delodajalci so je doslej vrnili 88,5 milijona evrov in jo še vračajo. Skupen delež vračil je po podatkih Fursa slabih sedem odstotkov, z upoštevanjem vračil zavodu za zaposlovanje pa naj bi bil skupni delež vračil manjši, in sicer približno štiriodstoten.
Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je izplačeval nadomestila za plače, skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Prejeto pomoč za čakanje na delo mora na slovenski ravni vrniti 5135 delodajalcev, skupni znesek terjatve pa je 40,6 milijona evrov. Vrnjenih je bilo že 32,4 milijona evrov pomoči.
Po ukrepu skrajšanega delovnega časa ima obveznost vračila 69 delodajalcev v skupni višini 418 tisoč evrov. Doslej so vrnili 369 tisoč evrov.
Ni veliko, a za nekatere preveč
Osrednji razlog za vračanje državne pomoči je bilo neizpolnjevanje pogojev, ključno je bilo znižanje prihodka leta 2020 v primerjavi z letom 2019, kar pa je bilo mogoče ugotoviti šele pozneje, torej po koncu poslovnega leta. Meja je bila postavljena pri 10-odstotnem upadu prihodkov, le pri zadnjih dveh protikoronskih zakonih ob drugem valu epidemije (PKP 5 ter PKP 6) pri 20-odstotnem padcu.
Čeprav zahtevano zmanjšanje na prvi pogled ni drastično, je zahtevano vračilo marsikaterega manjšega podjetnika spravilo na rob preživetja. Zlasti če je mejo glede zahtevanega znižanja prihodkov presegel za las. Državna pomoč je namreč nadomestila samo del stroškov in so za svoj obstoj morali poseči v prihranke ali kapitalsko osnovo. Ko pa so znova zagnali poslovanje, jih je ob skrbi za vzdrževanje likvidnosti ob izjemni rasti stroškov doletelo še vračilo državne pomoči.
Pravila vračanja
Kakšen je postopek vračanja državne pomoči? Upravičeni delodajalec oziroma samozaposleni, ki je uveljavil pomoč in nato ugotovil, da ni izpolnil prihodkovnega pogoja, je o tem moral obvestiti Furs. To je moral storiti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma do poteka roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Večina torej do zadnjega marca. Znesek neupravičeno prejete pomoči je bilo treba vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe ali v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Po poteku roka za plačilo se obračunavajo zakonske zamudne obresti, v primeru odobrenega obročnega odplačevanja pa mora ob zamujenem roku za plačilo dolžnik plačati celoten preostali znesek.
Pogledati resnici v obraz
Državna pomoč je nadomestila samo del stroškov, zato pa so za svoj obstoj podjetniki morali poseči v prihranke ali kapitalsko osnovo. Ko so znova zagnali poslovanje, pa jih je ob skrbi za vzdrževanje likvidnosti ob izjemnem naraščanju stroškov doletelo še vračilo državne pomoči.
Kako je bila državna pomoč dojeta v praksi? »V pretežni meri so naše stranke razumele pogoje in so bile nanje pripravljene. Seveda pa se vedno najde kdo, ki nekoliko odstopa. Kot mi je rekel znanec: morebiti je zdaj priložnost za vsakega, da razmisli o svoji poslovni prihodnosti,« je dejal Mihael Horvat iz podjetja First Murska Sobota. Ponovil je tudi besede nekega tujega poslovnega partnerja, ki ima poslovalnice v več evropskih državah, da nikjer drugje ni bilo takšnih pomoči kot pri nas. »Vedno pa je tako, da nekaterim ukrepi ustrezajo, drugim nekoliko manj, tretjim pa sploh ne,« še pove Horvat.
Čeprav se zdi, da se je poslovanje vrnilo v stare tirnice, je med gospodarstveniki in podjetniki še vedno veliko negotovosti, ki vzbuja strah in nervozo, še opozori Horvat. Kajti nihče ne more napovedati prihodnosti in tega, kako dolgo bodo trajale nepredvidljive razmere za poslovanje ter ukrepi države.
Več solidarnosti pričakujejo od uslužbencev
Glede izvedbe dodeljevanja državne pomoči je Horvat opozoril na nekoliko togo delo ZRSZ. Ta je namreč vloge obravnaval oziroma jih še vedno obravnava predolgo, tudi mesec dni ali celo dlje. Več delodajalcev je zato ostalo v najtežjih trenutkih prikrajšanih za sredstva za izplačilo plač in prispevkov delavcev. »Želeli bi si nekoliko več solidarnosti od pristojnih institucij,« podčrta. Sami so v najtežjem obdobju delali po 10 ali 12 ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah, če je bilo treba, spremljali odloke, ki so se sprejemali in spreminjali čez noč, da so lahko delovali, ko pa so navezali stik s pristojno ustanovo malo pred petnajsto uro, so pri nekaterih uslužbencih naleteli na odgovor, da se njihov delovnik končuje. Spomni tudi, da so marca ministrstvu za finance dali pobudo glede pogoja za nevračanje pomoči, da se upoštevajo ob upadu prihodka še nekatere druge okoliščine, ki so se zgodile v vmesnem času. Ministrstvo je pobudo sprejelo in tik pred rokom za oddajo letnih poročil odlok spremenilo tako, da so se prihodki primerjali tudi glede na število zaposlenih v letih 2019 in 2020.
Samoprijave
Samostojni podjetniki, ki tudi zaposlujejo, so v velikem številu zaprosili za pomoč za zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo (subvencioniranje plače in oprostitev plačila prispevkov), kakor tudi za sebe kot nosilca dejavnosti (oprostitev plačila prispevkov in temeljni dohodek). Ob pripravi letnih poročil so morali oddajati tudi tako imenovane samoprijave za morebitna vračila pomoči. Za zaposlene so odločbe o tem prihajale razmeroma hitro, mogoče kakih deset dni po oddaji samoprijave, za vračilo temeljnega dohodka in plačilo prispevkov pa šele nekaj mesecev pozneje, torej ko so podjetniki morebitna vračila že odmislili. To pa je nekatere po besedah Horvata spet spravilo v slabo voljo.
