Vzrokov za katastrofalno situacijo je lahko več. Od težav z odkupi grozdja v preteklosti in posledično pomanjkanja denarja za nabavo škropiv ter vse nižjih odkupnih cen grozdja do neučinkovitih škropiv in nedoslednosti pri škropljenju predvsem pri manjših vinogradnikih.
Boštjan Matko, kmetijski svetovalec za varstvo rastlin pri mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ), je sodeloval pri odvzemu vzorcev na trtah in poganjkih z znaki okužbe. »Polovili smo škržatke in vse skupaj poslali na Nacionalni inštitut za biologijo, kjer so ugotavljali, za katero vrsto trsne rumenice gre v tem primeru: za navadno ali zlato. Znaki okužbe so podobni, zatiranje pa je različno. Zlasti je nevarna zlata trsna rumenica, ki velja za karantenski škodljivi organizem, medtem ko je navadna 'le' gospodarski škodljivi organizem. Razlika je v tem, da v primeru navadne trsne rumenice, ki jo povzroča drug prenašalec, gre namreč za drugo sorto škržatka, ki živi v podrasti, lastniku vinograda izdamo zgolj priporočila za vzdrževanje zelene podrasti, z več mulčenja oziroma košnje, s čimer se prepreči širjenje populacije. Ameriški škržatek pa je nekaj drugega; ker prenaša za vinsko trto uničujočo bolezen, je obvezno pravočasno zatiranje s škropljenjem. Na žalost so rezultati analize vzorcev iz Kicarja potrdili prisotnost ZTR. Nadaljnje ukrepe, torej krčenje vinograda, bo odredil pristojni fitosanitarni inšpektor za to območje. Če je prizadeta več kot tretjina vinograda, pa bo zahteval uničenje celega.«
Okužba potrjena v več kot 90 odstotkih
Toda bolezen ne ogroža samo obstoja vinogradov v Kicarju, ampak vinske trte na celotnem območju severovzhodne Slovenije. »Na podlagi rezultatov analiz vzorčenj letos na območju Ormoških, Ljutomerskih, Dolgovaških in Lendavskih goric ter okolice Radencev in Kapele je bila namreč v večini primerov, kar pomeni v več kot 90 odstotkih, potrjena prisotnost ZTR. Le v redkih primerih je bila odkrita navadna trsna rumenica,« pojasnjuje Matko.
Da vinogradniki o ZTR vedo dovolj in se zavedajo katastrofalnih posledic, ki jih za prihodnost njihovih vinogradov prinaša njena prisotnost, je prepričan Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, tudi sam vinogradnik. »Večji vinogradniki bolezen zelo dobro poznajo, ne nazadnje gre za karantenskega škodljivca. Tudi zakonodaja je tu jasna in zahteva obvezno zatiranje. ZTR se je zlasti razširila v zadnjem letu. Očitno pa je prišlo do kratkega stika pri manjših vinogradnikih, ki se v preteklosti najbrž niso dosledno držali navodil, na rumenih ploščah niso spremljali populacije ameriškega škržatka in ga redno zatirali. Nič namreč ne pomaga, če je bolezen v velikih nasadih še pod nadzorom, če se zatiranja ne lotimo vsi, veliki in majhni. Dejstvo je tudi, da ga ne boš takoj uničil, če ga danes poškropiš. Okužba se niti takoj ne pozna, kar pomeni, da se trta na primer okuži letos, simptomi pa so vidni šele čez leto dni.«
Najbolj na udaru Ljutomersko-Ormoške gorice
Pojav ZTR v Sloveniji sistematično ugotavljamo od leta 2002, pravijo na kmetijskem ministrstvu. »V preteklih letih smo ugotovili večje pojavljanje te bolezni v delu slovenske Istre, na Krasu in Dolenjskem v okolici Novega mesta, v vinorodni deželi Podravje pa je bila prvič odkrita leta 2009. Od takrat se okužbe v vinogradih pojavljajo vsako leto. Okužbe so bile v zadnjih letih pogostejše na območju Slovenskih goric ter Ljutomersko-Ormoških goric. Večinoma so bile okužene posamezne trte, letos pa je bilo ugotovljeno večje pojavljanje simptomov ZTR zlasti na območju Ljutomersko-Ormoških goric, vendar na podlagi dosedanjih ugotovitev še ne moremo sklepati o vplivu okužb na dolgoročno ohranitev vinogradništva na tem območju.«
Hkrati s pojavom ZTR, ki velja za karantensko škodljiv organizem, pa v Podravju opažajo tudi povečano populacijo ameriškega škržatka, ki se hrani na trti in prenaša okužbo z okuženih na zdrave trte. Gre za žuželko iz družine malih škržatkov, ki je v Evropo, kot že ime pove, prišla iz Severne Amerike.
Simptomi niso takoj vidni
»Z njegovo pomočjo se okužba v vinogradu lahko hitro širi; če ne ukrepamo, je v dveh do treh letih lahko okužena večina trt, okužba pa se širi tudi v sosednje vinograde. Ko ameriški škržatek okuži zdravo trto, se simptomi bolezni ne pokažejo takoj, temveč šele naslednje leto, kar otežuje pravočasno izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja. Povsem enake simptome kot ZTR, ki jo povzroča fitoplazma grapevine flavescence dorée, kaže trta pri okužbi s fitoplazmo bois noir, ki povzroča rumenico počrnelosti lesa. Slednja se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica. Še pred nekaj leti je na območju vinorodne dežele Podravje prevladovala, zdaj pa na nekaterih območjih ugotavljamo, da pri rezultatih laboratorijskih analiz že prevladuje zlata trsna rumenica.«
Kolikšen je dejanski obseg okužb in koliko vinogradov bo treba zato preventivno uničiti, še ni znano. »Zaradi povečanega pojavljanja simptomov bolezni predvsem na območju Ljutomersko-Ormoških goric so bili tudi na območju Spodnjega Podravja v preteklih dneh že opravljeni dodatni pregledi vinogradov ter odvzeti dodatni vzorci, na rezultate laboratorijskih analiz še čakamo. Po znanih rezultatih bodo fitosanitarni inšpektorji opravili natančnejše preglede okuženih vinogradov in šele takrat bo mogoče govoriti o obsegu potrebnih krčitev.«
Čakajo na odločbe o uničenju
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ima za preglede v novih in obstoječih žariščih ZTR na območju Spodnjega Podravja na voljo dva lokalna fitosanitarna inšpektorja in dva tehnična pomočnika, po potrebi pa bodo dodatno pomoč inšpektorjev zagotovili iz sosednjih območnih uradov UVHVVR. Vinogradniki, ki bodo prejeli odločbe o uničenju trsov z znamenji rumenice oziroma izkrčitvi vinogradov, bodo morali to storiti v kar najkrajšem času. Če inšpektor odredi uničenje trt zaradi okužbe z ZTR, je vinogradnik v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin upravičen do odškodnine, a le če je izvedel vse predpisane ukrepe, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
Enako pomembno kot uničenje okuženih trt pa je, dodajajo, pravočasno vsakoletno zatiranje ameriškega škržatka, ki ga morajo v skladu s pravilnikom opravljati lastniki vinogradov sami. »V okviru strokovnih nalog, ki jih financira in koordinira, javna služba zdravstvenega varstva rastlin vsako leto pripravlja napovedi za zatiranje ameriškega škržatka tudi za območje Spodnjega Podravja. Napovedi se pripravljajo na podlagi spremljanja razvoja ameriškega škržatka, in sicer vključno s seznamom dovoljenih insekticidov za posamezna območja v Sloveniji.«
