Logarjeva je podrobneje pojasnila zlasti razmišljanje svetovalne skupine o pogoju PC, ki bo v državi upravi stopil v veljavo že ta petek. Po njenih navedbah je v tem primeru šlo za pobudo vlade in ne strokovne skupine. Sami so se sicer o tem, da bi se iz pogoja PCT izločilo testiranje, pogovarjali že pred enim mesecem, a je to predvideno zgolj kot zadnji ukrep, ko bo zasedenih več kot dve tretjini postelj na enotah za intenzivno nego, a bi ta ukrep uvedli na ravni celotne družbe in ne posameznih skupin. Vlada je pogoj PC po njenem mnenju uvedla bolj z namenom, da se pokaže, da se to lahko izvaja tudi v praksi. Še enkrat je poudarila, da v tem primeru ni šlo za strokovno priporočilo. Sami razširitev pogoja PC predlagajo za primer, ko ne bi šlo drugače in bi bil ogrožen zdravstveni sistem, torej ko bi se število covidnih bolnikov na intenzivni negi kljub ostalim ukrepom še naprej večalo do te mere, da bi bili ogroženi tudi ostali bolniki, ki bi potrebovali intenzivno nego. Strokovna skupina je po njenih besedah sicer mnenja, da je v trenutni fazi pomembno predvsem, da se poveča pogostost testiranja. »Če smo v prejšnjem obdobju, ko ni bilo cepljenja, zapirali dejavnosti in celotno družbo, je seveda v tem trenutku možnost, da večina dejavnosti ostane odprtih, a se lahko to, upam, da do tega ne bo prišlo, omeji samo na prebolevnike in cepljene,« je pojasnila.
Obdobje prebolevnosti
Spregovorila je tudi o cepljenju, ki po njenih besedah v primerjavi s prebolevnostjo bistveno bolje ščiti ravno pred tem, da okužbe ne širimo tako hitro in učinkovito, še toliko bolj pa to seveda velja v primerjavi z necepljenimi. Tako so prebolevniki ravno v tem primeru v resnici vsaj v prvih mesecih od okužbe bolje zaščiteni pred ponovno okužbo, a »manj v smislu tega, da kot brezsimptomni širijo okužbo naprej.«
In kaj Logarjeva meni glede veljavnega obdobja prebolevnosti, ki je trenutno postavljeno pri šestih mesecih, vmes pa so ga za vsega en teden podaljšali na osem mesecev, a nato odločitev znova spremenili? Vprašanje je še toliko bolj pereče, ker veljavnost cepljenja zaenkrat ni omejena, v bolnišnicah pa se je zaradi covida-19 do zdaj zdravilo zelo malo prebolevnikov, medtem ko je delež cepljenih v bolnišnicah precej višji. »Gre za to, da upoštevamo priporočila evropske direktive, ki zaenkrat priporoča, da je status prebolevnikov šest mesecev, seveda se bo ta meja podaljšala. Trenutno se nabirajo podatki, da prebolevnost nudi zelo dobro zaščito pred vsaj težjo obliko ponovne bolezni. V resnici pravzaprav imamo na voljo razmeroma dobre podatke, kar se tiče hospitalizacij, manj podatkov imamo, kar se tiče tega, koliko je prebolevnikov v splošni populaciji,« je pojasnila ter dodala, da se podatki vsekakor zbirajo, ko pa bodo razpolagali z dodatnimi informacijami, bo verjetno padla tudi odločitev, da se to obdobje podaljša. Poudarila je še, da je od začetka pandemije minilo manj kot dve leti, v tem času pa se je spremenilo veliko stvari, »stvar je dinamična.«
Zakaj tako nizka precepljenost?
Tudi Logarjeva, podobno kot nekateri drugi strokovnjaki v ožjem krogu odločevalcev, razlog v nizki precepljenosti v Sloveniji vidi v tem, da se pri nas v zadnjih 20 letih nihče ni zavestno ukvarjal z ozaveščanjem o pomenu cepljenja v odrasli dobi. »Vemo, zakaj je cepljenje pomembno v pediatrični populaciji, splošna populacija pa se premalo zaveda pomena cepljenja tudi v odrasli dobi, kar se v primerjavi z drugimi državami odraža tudi v deležu cepljenih proti gripi, pnevmokoknim okužbam, nenazadnje tudi proti klopnemu meningoencefalitisu, za katerega vemo, da je bolezen, ki predvsem starejše prizadane s težjim potekom in imajo v starejšem obdobju tudi višjo smrtnost.« Po njenem mnenju je »zadnji čas in tudi dodatna možnost, ki se je zdaj pojavila, da se zavemo tega problema, da imamo slab odnos do cepljenja in da moramo ta odnos kot družba spremeniti.«
Poudarila je še, da je v tem obdobju vsak dan odpovedanih več 100 pregledov, ne opravljajo se nekatere preventivne in elektivne dejavnosti. »Vsak, ki se cepi, vsak, ki se odgovorno vede, vpliva na to, da je verjetnost širjenja virusa v populaciji manjša.« Po njenih besedah je zavedanje, zakaj se moramo cepiti, pri nas žal postalo politično vprašanje. »Cepimo se ne zaradi tega, ker gremo v gostilno, to mora biti sekundarni razlog, primarni razlog mora biti, da se cepimo zato, da ostanemo zdravi in da ne širimo okužbe na ostale.« Izpostavila je še, da je cepivo zelo učinkovito pri mlajši zdravi populaciji, s tem, ko se tudi ti cepijo, pa prispevajo k zmanjšanju verjetnosti širjenja virusa in s tem posredno ščitijo tudi starejše. Seveda je tudi odgovornost starejših, da poskrbijo za svoje zdravje in se cepijo, če se do zdaj še niso, je dodala.
Tretji odmerek?
Kot je glede tretjega odmerka cepiva pojasnila Logarjeva, smo tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah sprejeli sklep, da se »ne opredelimo do veljavnosti cepljenja navzgor.« O tem se bomo po njenih besedah odločali, ko bo na voljo več podatkov. Tisti, ki so se cepili že januarja in je tako minilo že devet mesecev, pa naj ne bodo v skrbeh, saj pri nas tako kot v večini evropskih držav trenutno ni zgornje meje, do kdaj potrdilo o cepljenju velja, je povedala. Tretji odmerek se je po njenih navedbah sicer glede na večino raziskav izkazal za zelo učinkovitega, pri čemer se število neželenih učinkov ne poveča, ne beležijo tudi hudih neželenih učinkov. Pri nas zaenkrat tako ostajajo enaka priporočila, da se lahko s tretjim odmerkom cepijo vsi, ki so bili do zdaj že cepljeni in je pri njih minilo več kot šest mesecev od polnega cepljenja. Za tretji odmerek je pri nas sicer predvideno cepivo mRNA, torej Moderna ali Pfizer.
Kakšna bo zima?
Vsekakor nas čaka težka zima, saj je po navedbah Logarjeve zaradi okužb dihal pri otrocih pritisk na pediatrične oddelke že v tem obdobju zelo velik. Delež pozitivnih brisov na respiratorni sincicijski virus je namreč že zdaj približno takšen, kot je ga sicer beležijo v decembru in januarju, kar pomeni, da »ne bomo imeli težav samo zaradi covida, ampak tudi zaradi drugih okužb dihal, zelo verjetno tudi gripe.« Opomnila je še, da se približuje čas cepljenja proti gripi, ki se začne v drugi polovici oktobra, ter pojasnila, da je možno hkratno cepljenje proti covidu in gripi, da tako ni treba dvakrat k zdravniku. »Če je lansko leto nismo imeli, s tem ne moremo računati letos,« je dodala glede gripe in izrazila še en pomislek, in sicer, da »nihče pravzaprav nima podatkov, kaj se zgodi, če imamo dvojno okužbo, in z gripo in s covidom.«
