ŠOLA DOMA
Otrokove aktivnosti krmari starš. Ta mu določa urnik in kdaj ter na kakšen način mu bo določeno snov, predpisano v korikulumu, razložil.
V Sloveniji je bilo šolanje na domu uvedeno v šolskem letu 2004/2005 z namenom, da se izobraževanje približa otrokom, ki so težko obiskovali pouk v osnovni šoli. To so bili večinoma bolni otroci in tisti, ki so se ukvarjali z vrhunskim športom.
Omenjenega šolskega leta so to možnost izkoristili starši štirih otrok. Število se je naslednja leta postopoma višalo, pet let pozneje v šolskem letu 2010/11 pa je bilo osnovnošolcev, ki so se šolali doma, že občutno več – 97. V šolskem letu 2015/16 je bilo šolanja na domu deležnih okoli 210 otrok, v letu 2019/20 392, lansko šolsko leto pa skoraj še enkrat toliko – 687. Koliko otrok se bo na domu šolalo v letošnjem šolskem letu, še ni znano, saj so šele včeraj zaprli rok za prijavo, do katera so morali roditelji pisno obvestiti osnovno šolo, na katero je otrok vpisan, da se bo njihov potomec izobraževal na domu.
Ni jim treba pojasnjevati, zakaj
Starši so morali ob tem izpolniti obrazec z osebnimi podatki otroka ter dodati ime in priimek osebe, ki ga bo poučevala. Zakon, ki omogoča šolanje na daljavo, sicer ne zahteva, da bi morali mame in očetje utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico.
Na koncu šolskega leta so otroci, ki se šolajo na domu, deležni preverjanj in ocenjevanj znanja, ki jih izpelje osnovna šola, na katero je otrok vpisan. Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Od 1. do 3. razreda se preverja znanje otrok iz slovenščine in matematike, od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, od 7. do 9. razreda pa se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Eni šolarji na slabšem
Gregor Pečan, ravnatelj ene od osnovnih šol ter predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, je v nedavnem intervjuju za naš medij dejal, da je najpogostejši razlog, da se starši odločijo za šolanje svojih otrok na domu, to, da ne podpirajo ukrepov, ki veljajo v šolstvu zaradi koronavirusa. Ob tem je opozoril, da prihaja do neenakosti med otroki, ki so pri običajnem pouku, in tistimi, ki so doma. »Tisti, ki se šolajo na domu, bodo imeli bistveno ožji nabor predmetov, iz katerih bodo konec leta opravljali izpite, kot tisti, ki bodo prisostvovali običajnemu pouku. Torej bodo šolarji, ki se šolajo doma, pridobivali ocene iz manj predmetov kot njihovi vrstniki pri običajnem pouku, torej bodo slednji na slabšem,« je izpostavil.
Pri njih covida-19 ne bo
Kot izvemo z družbenih omrežjih in spletnih forumov se nekateri starši, ki bodo svoje otroke šolali sami, odločajo, da se bodo med sabo povezali v skupine in osnovali nekakšno neuradno vzporedno osnovno šolo. »Šest staršev bo za svojih šest otrok najelo učitelja inštruktorja, ki jim bo pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku dvakrat na teden po nekaj ur pomagal pri učenju, drugače pa bomo doma delali sami. Otroci in učitelj se ne bodo držali ukrepov, v našem mehurčku ne bo korone in njenega vpliva,« je na spletu najavila ena od mam osnovnošolca.
Napisala je še, da bodo ravno s tem, ko se povezujejo in otroci ne bodo ločeni drug od drugega, zadostili največji kritiki šolanja na domu – pomanjkljivi socializaciji. »Naši otroci torej ne bodo izolirani, imeli bodo stike z drugimi svojimi vrstniki, ni bojazni, da ne bi bili vpeti v svoje okolje in ne bi usvajali socialnih veščin.«
Napadajo jih
Ena od administratork spletnega profila za starše, ki otroke šolajo doma, nam je povedala, da je tega, da se starši med sabo povezujejo in najemajo učitelje oziroma inštruktorje, da bodo po nekaj ur na teden prevzeli njihove otroke, združene v manjše skupine, med zdravstveno krizo vse več. »Ustvarjanje učnih skupin šolarjev na domu je realnost. Obstajajo,« je dejala, več pa ni želela povedati, saj »se izogiba javnemu razglabljanju o teh temah, ker so bili že pogosto tarča napadov«. Dodala je, da je vse več otrok, ki se bodo šolali na domu, »jasno izražena želja staršev po šoli brez ukrepov«.
V Sloveniji imamo tudi Zavod za razvoj šolanja na domu, ki pa s svojimi spletnimi izjavami nakazuje, da je nekoliko zadržan do razloga za šolanje na domu, ki ga navajajo starši, in to je izognitev ukrepom. Poudarili so, da mora biti odločitev za tako potezo premišljena. »Šolanje na domu je veliko več kot zgolj beg pred ukrepi, že pred desetimi leti so se določeni starši za šolanje na domu odločili iz popolnoma drugih razlogov, kot se starši odločajo zdaj,« so njihove besede.
