Deset slovenskih splošnih bolnišnic in oba univerzitetna klinična centra se intenzivno pripravljajo na četrti val epidemije novega koronavirusa. Po merilu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je država že teden dni obarvana oranžno, po napovedi Instituta Jožef Stefan pa se nam rdeča faza obeta v začetku septembra.
Že pred izbruhom epidemije je slovenski zdravstveni sistem trpel za pomanjkanjem kadrov, državni zbor je zato leta 2018 sprejel spremembo o zdravniški službi, ki je olajšala zaposlovanje zdravnikov iz držav zunaj Evropske unije.
Pod povprečjem EU
Kakšno je stanje danes? »Pri večini specialnosti je število zdravnikov pod povprečjem EU,« so za Novice Svet24 glede kadrovskega stanja povedali na ministrstvu za zdravje. Povprašali smo jih o konkretnih številkah zaposlenih zdravnikov in medicinskih sester, a so nas namesto odgovora usmerili na podatkovni portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer najnovejši statistični podatki glede zaposlitev v zdravstvenem sistemu nosijo letnico 2019. Pred tremi leti je bilo v Sloveniji sicer zaposlenih 6941 zdravnikov, 7206 diplomiranih in 851 višjih medicinskih sester.
Med epidemijo so zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje opozarjali na veliko izčrpanost, ki se iz epidemičnega vala v val še stopnjuje. »Od medicinskih sester, ki so rešile prvi in drugi ter tretji val, se pričakuje, da bodo samaritanke. Ne bodo! Ne zmorejo več,« je na nacionalni televiziji pred dnevi opozorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman.
Povprečna medicinska sestra je na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni delala tudi po tri vikende na mesec, ob tem je imela še od osem do devet nočnih izmen. Zaradi nevzdržnih razmer bolnišnične medicinske sestre odhajajo na primarno raven, kjer je obremenitev manjša, plačilo pa enako.
Slovenske splošne bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra smo ob povečevanju števila hospitaliziranih povprašali o kadrovskem stanju na področju zdravnikov in medicinskih sester.
V UKC Ljubljana bi potrebovali 801 medicinsko sestro
V največji zdravstveni ustanovi, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je trenutno zaposlenih 1469 zdravnikov, imajo pa 1631 sistematiziranih delovnih mest za zdravnike. »Glede na načrt za leto 2021 bi potrebovali še 143 zdravnikov,« so sporočili iz ljubljanskega kliničnega centra. Potrebovali bi torej še dodatnih 8,7 odstotka zdravnikov.
Stanje na področju medicinskih sester ni rožnato. Zaposlenih imajo 214 bolničarjev (239 sistematiziranih mest), 1280 srednjih medicinskih sester (1449 sistematiziranih mest) in 2287 diplomiranih medicinskih sester (2621 sistematiziranih mest). »Glede na načrt za leto 2021 bi potrebovali še 801 medicinsko sestro,« so odgovorili iz kliničnega centra v Ljubljani. Število medicinskih sester bi torej morali povečati za dobrih 21 odstotkov.
Minister za zdravje Janez Poklukar je sicer pred enim tednom ob obisku kliničnega centra v Ljubljani ocenil, da je ustanova dobro pripravljena na nov val epidemije.
V Celju primanjkuje internistov
Med kadrovsko bolj podhranjene splošne bolnišnice spada še celjska, kjer je trenutno zaposlenih 222 zdravnikov specialistov in 126 zdravnikov specializantov. »Epidemija in večje obremenitve zaradi obvladovanja epidemije so povzročile nekaj odpovedi zdravnikov specialistov, zato je naše glavno vodilo, da do konca leta ne pride do novih odhodov in da v tem obdobju zaposlimo vsaj pet novih zdravnikov specialistov. Največji primanjkljaj zdravniškega kadra je na internističnem medicinskem področju, za približno deset zdravnikov (kardiologija, nefrologija …). Zaradi covidne situacije pa bi potrebovali še vsaj štiri infektologe in dodatne zdravnike intenziviste in anesteziologe,« so poudarili v bolnišnici.
Na področju zdravstvene nege imajo zaposlenih 507 diplomiranih medicinskih sester in 472 srednjih medicinskih sester, na trgu pa iščejo še 51 medicinskih sester, od tega 38 diplomiranih medicinskih sester, in 13 zdravstvenih tehnikov, s katerimi bi nadomestili dolgotrajne bolniške in porodniške odsotnosti, upokojitve ter odhode.
V Splošni bolnišnici Jesenice je zaposlenih 161 zdravnikov, v kar so vključeni zdravniki specialisti, specializanti, sekundariji in zdravniki pripravniki. Sistemizacije v »dobesednem pomenu besede« nimajo, saj po njihovih pojasnilih ni sprejetih standardov in normativov. Zaposlovanje se tako izvaja glede na program dela zavoda in glede na kategorizacijo pacientov, kar se upošteva v pripravah finančnih načrtov. »Nujno bi potrebovali pet specialistov radiologije in enega patologa,« so odgovorili na vprašanje, koliko dodatnih zdravnikov bi potrebovali. Na Jesenicah je zaposlenih 216 diplomiranih medicinskih sester (potrebovali bi jih še 41 oziroma 19 odstotkov) in 135 srednjih medicinskih sester (potrebovali bi jih še 16 oziroma 12 odstotkov).
Tudi iz murskosoboške bolnišnice so nam sporočili celotno število zdravnikov (specialisti, specializanti, pripravniki in sekundariji), ki znaša 163. »Za zdravnike imamo toliko sistemiziranih mest, kot je zaposlitev oziroma kot jih odobri ministrstvo za zdravje v letnem kadrovskem načrtu, ki je del finančnega načrta,« so dejali v bolnišnici.
V Brežicah iščejo le štiri zdravnike
Srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege imajo 207, diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov pa 211. »Soočamo se z veliko odsotnostjo zaposlenih v ZN zaradi bolniškega ali porodniškega staleža. Trenutno jih je zaradi omenjenih razlogov odsotnih čez 50,« so opozorili v bolnišnici Murska Sobota, v kateri bi dodatno potrebovali še 20 diplomiranih medicinskih sester, 14 diplomiranih medicinskih sester na intenzivni terapiji in 25 zdravstvenih tehnikov.
V najmanjši splošni bolnišnici v Brežicah je zaposlenih skupno 60 zdravnikov, potrebovali pa bi še štiri dodatne zdravnike specialiste, dve diplomirani medicinski sesti (zaposlenih 95) in eno srednjo medicinsko sestro (zaposlenih 75).
