Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine izpolnimo in oddamo na portalu e-Sodstvo, podportal eIzvršba. Velja tako za fizične (na primer ob neizplačilu plače delodajalca) kot pravne osebe (na primer ob neporavnanih računih fizičnih ali pravnih oseb). Za dostop do predloga potrebujete veljaven elektronski naslov, s katerim opravite brezplačno registracijo. Postopek izpolnjevanja je preprost in avtomatiziran.
Koliko je poslovnih goljufij, niti ne vemo natanko, ker se jih v številnih primerih oškodovanci zaradi dolgotrajnih postopkov ne odločijo prijaviti. Če pristojne službe ugotovijo, da je res šlo za kaznivo dejanje, storilci, ki so pridobili majhno premoženjsko korist, dobijo denarno kazen ali zapor do enega ali nekaj let. A to še ni nobeno zagotovilo, da bodo oškodovanci res dobili nazaj svoj denar. Najbolje je seveda, če je to mogoče rešiti po mirni poti, z dogovorom med obema stranema, a na žalost to velikokrat ni mogoče.
Najhitrejša in najcenejša možna pot je elektronska izvršba. Kadar ni uspešna ali se dolžnik nanjo pritoži, upniku ostane še klasični sodni postopek. Ker so ti postopki dragi in dolgotrajni, se večina ne odloči zanje. Previdnost pri izbiri izvajalcev zato ni odveč.
V nadaljevanju predstavljamo tri primere goljufij, s katerimi so se srečali naši bralci, katerih podatke hranimo v uredništvu. Dve goljufiji sta se končali srečno, tretja veliko bolj tragično. Zadeva se že lep čas vleče na sodišču, zaradi pretkanega goljufa upniku ne kaže nič dobrega.
Čakali na vinil, ki ga ni bilo
Mladi par s Polzele se je odločil obnoviti hišo. Pri dobrem prijatelju se je navdušil nad vinilno talno oblogo. Z njeno dobavo in s polagalcem je imel dobre izkušnje, zato je njegove podatke brez pomisleka posredoval naprej. Ker je šlo za talno oblogo, ki je ni mogoče prosto kupiti v Sloveniji, temveč zgolj v Švici s pomočjo slovenskega zastopnika, je mladi par denar zanjo nakazal izbranemu obrtniku. Ta je v času, ko so čakali na dostavo vinila, opravil vsa pripravljalna dela, a tukaj se je zapletlo. Talnih oblog ni in ni bilo. Najprej se je obrtnik še javljal na klice, kasneje je telefon zvonil v prazno. Ko si je par le priznal, da iz te moke ne bo kruha, je navezal stik s slovenskim uradnim zastopnikom te znamke vinila, ki mu je sporočil, da je z omenjenim izvajalcem prekinil sodelovanje, ker se ni držal dogovorov.
Par ni sedel križemrok. Prek spleta je proučil vse možnosti, ki preostanejo v takšnem primeru. Na žalost je ugotovil, da jih ni veliko, še posebej takrat, kadar obrtnik nima denarja. A tukaj je bilo nekoliko drugače. Paru je namreč šlo na roko, da je »obrtnik« s popoldansko obrtjo zaposlen v podjetju v posredni državni lasti, kjer so plače zaradi narave dela nekoliko višje in obenem prikazane v celoti. Čeprav bi spletno izvršbo par lahko vložil sam, se je za to obrnil na odvetnika. Po nekaj mesecih je bil na računu nakazan celotni denar, vključno s pravnimi stroški, ki so pri tem nastali.
Ta primer se je uspešno končal, ker obrtnik najverjetneje ni bil klasični goljuf, temveč je povsem verjetno zabredel v takšne ali drugačne osebne težave in se nad poslano izvršbo ni pritožil. Če bi to storil, oškodovanemu paru ne bi preostalo drugega, kot da začne sodno pot, za katero, kot pravita mlada starša, se zaradi dolgotrajnih postopkov in stroškov ter ne nazadnje tudi tveganja, če bi dolžniku sploh lahko kaj vzeli, ne bi odločila.
Odpeljal posekan les in obdržal denar
Za večino kmetij je les največje bogastvo. Z njim delajo spoštljivo, sekajo le toliko, kot je res treba za zdrav gozd in preživetje. Tako je razmišljal tudi gospodar ene od kmetij v Spodnji Savinjski dolini. Ko so skopneli vsi prihranki in je napočil čas za obnovo dotrajane kmetije, se je odločil, da denar zanjo dobi s sečnjo dreves.
Ker ni več najmlajši in je šlo za večji obseg dela, za katero je potreboval tudi vso potrebno gozdarsko opremo in mehanizacijo, se je odločil, da bo za delo najel izkušenega gozdarja z ekipo, ki opravlja tovrstne storitve. Na žalost so pri njegovi izbiri pretehtale lepe besede in najugodnejša cena storitve, a po bitki je lahko biti general. Gozdar je res z ekipo posekal izbrani del gozda in odpeljal les, a tukaj se je sodelovanje z naročnikom zanj očitno končalo. Malo manj kot deset tisoč evrov, kolikor naj bi prejel za les, mu še do danes – z izjemo nekaj drobiža – ni nakazal.
Ves čas mu je obljubljal, da bo poravnal obveznosti, a jih ni in ni. »Klical me je celo njegov odvetnik in mi dejal, da je bolje, da privolim v manjši znesek plačila za odpeljani les, ker če se bom odločil za sodno pot, njegovi stranki niti nimajo česa vzeti,« nam je zaupal lastnik gozda. Izvajalca je prijavil policiji in sprožil sodni postopek, od katerega si, kot pravi, na žalost ne obeta veliko. »Čeprav sem ugotovil, da je na ta način ogoljufal še nekatere druge lastnike gozdov, se zdi, da je država na njegovi strani. Prevarantski sekalec gozda je nenadoma ostal brez vsega premoženja, kljub temu ga na sodišču zastopajo odvetniki ene najbolj znanih slovenskih odvetniških družb,« ob koncu dodaja sogovornik, ki prejema zgolj nizko pokojnino, s katero si niti ne more privoščiti odvetnika, temveč koristi brezplačno pravno pomoč.
Po zavajanju prekinili sodelovanje
Na naše uredništvo se je prav tako obrnila gospa, ki del letošnjega poletja ni mirno spala zaradi poslovnega zavajanja, na katero je naletel njen sin z družino, ki se je odločila, da bo prenovila stanovanje. Na eni za to namenjenih spletnih strani je našla podatke o mizarskih storitvah v okolici Žalca. Dogovorili so se, da bo obrtnik delo opravil do 17. junija, naročnik mu je vnaprej nakazal dve tretjini denarja.
»Seveda delo ni bilo opravljeno, nihče se ni oglašal na telefon, šele po poslanem SMS-sporočilu je končno povedal, da še ni nič narejeno. Po treh tednih od datuma, ko naj bi bilo naročilo zaključeno, je končno dejal, da bo le prišel in pripeljal pohištvo. Spet ni bilo nič. Prišel naj bi v petek, ko se je po treh urah čakanja prikazal z nosilko dejavnosti, verjetno svojo ženo,« je zapisala bralka in dodala, da sta pripeljala samo manjši del naročenega. »Gospa je bila zelo arogantna, nesramna. Dejala je, naj si ostale stvari moj sin naredi kar sam, denarja pa tako nimajo, da bi ga vrnili.«
Naročnik, torej bralkin sin, je prekinil sodelovanje, dejal je, da ne bo nič vzel od omenjenega mizarstva, zato zahteva denar nazaj. »Moram povedati, da so mu denar res čez nekaj dni povrnili. To delim s širšo javnostjo, ker sem se odločila, da bom opozorila morebitne naročnike pri tem mizarstvu, da je neresno, lažnivo in zelo nesramno do strank, da ne omenjam tega, koliko živcev smo izgubili, ko smo čakali na pohištvo.«
---
»Načeloma se predujem ne prejema«
Tako je pojasnil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki vsakršno nevestno ravnanje obrtnikov ostro obsoja.
Goljufivi obrtniki, čeprav so v manjšini, na žalost mečejo slabo luč na celoten ceh. Kako bi morale pristojne službe ukrepati, da bi jih bilo manj oziroma ne bi izigravali potrošnikov?
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo proti obrtnikom ali podjetnikom, ki ne spoštujejo dogovorov in škodujejo ugledu obrtništva v Sloveniji. Zelo jasno je treba povedati, da nadaljevanje takšne prakse posameznega podjetja najlažje preprečimo tako, da nečedno ravnanje podjetja javno objavimo in pri tem podjetje imenujemo.
Ali ima obrtno-podjetniška zbornica kakšen seznam zaupanja vrednih obrtnikov, na podlagi katerega bi bilo potrošnikom lažje izbrati izvajalca?
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije takšnega seznama nima, vendar smo prepričani, da je večina obrtnikov in podjetnikov, ki so člani zbornice, poštenih. Lahko vam zagotovimo, da bomo potrošnikom, če se bodo obrnili na zbornico, zagotovili podatke zaupanja vrednih obrtnikov in podjetnikov.
Obrtniki pogosto zahtevajo predujem. V katerih primerih je to nuja?
Načeloma se predujem ne prejema. Seveda je treba zelo jasno povedati, da če je naročnik neznan, je plačilo avansa za izdelek ali storitev zagotovilo obrtniku, da bo naročnik to tudi res plačal.
---
Do povračila dolga z elektronsko izvršbo
Potrošniki lahko spore s podjetji, če jih ni mogoče rešiti po mirni poti, rešujejo le s pomočjo sodišča. Enako velja glede zahtevkov potrošnikov iz naslova škode, ki jim morebiti nastane zaradi neopravljenih ali slabo opravljenih del. Večina ogoljufanih potrošnikov se, še posebno takrat, ko ne gre za izjemno visoke zneske, zelo nerada odloča za sodne postopke. Nekateri niti ne vedo, da jim je še pred tem na voljo elektronska izvršba, pri kateri gre za poenostavljen postopek izterjave dolga.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko odda vsak sam, vendar je za tiste, ki se ne spoznajo na tovrstna področja, smotrnejše, da postopek prepustijo nekomu, ki ima o tem več znanja in izkušenj. Izvršilni postopki so že v celoti elektronski – seveda so še vedno izvedljivi tudi v papirnati obliki –, zato lahko vsakdo prek portala e-Sodstvo, podportal eIzvršba, vloži elektronski predlog za izvršbo. »V predlogu je treba navesti podlago, na primer račun ali sodbo, oziroma od kod izvira neporavnana obveznost, in vse podatke upnika ter dolžnika. Centralni oddelek za verodostojno listino po prejemu predloga in plačilu sodne takse izda sklep o izvršbi (postopek je zelo hiter), vendar ima dolžnik možnost v osmih dneh zoper sklep vložiti ugovor,« je pojasnila okrožna sodnica svetnica in predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli ter dodala, da ugovor seveda lahko zavleče postopek, saj sodišče sklep razveljavi in se začne redni postopek. Trajanje tega postopka je nemogoče napovedati, saj je odvisen tako časovno kot vsebinsko od ravnanja strank v postopku. »Izvršilni postopek je sicer hitrejši, če ima upnik že pravnomočni izvršilni naslov (na primer pravnomočno sodbo). Uspešnost izvršbe je odvisna tudi od premoženjskega stanja dolžnikov,« dodaja sodnica in svetuje, naj ogoljufani posamezniki poiščejo strokovno pomoč. Če je njihov finančni ali socialni položaj slabši, lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč.
Dobrodošla je vsaka informacija o izvajalcu
»Potrošniki se za sodne postopke ne odločajo, saj so dolgotrajni in povezani z visokimi stroški. To še posebej velja, ko med potrošnikom in ponudnikom obstaja spor o napaki, saj je dokazovanje z izvedenci drago. Najbolj problematični za dokazovanje so primeri, ko je dogovor o izvedbi storitve sklenjen ustno in posledično ne obstajajo dokazila o njem,« sporočajo z Zveze potrošnikov Slovenije.
Tržni inšpektorat, na katerega se z vidika obrtniških del potrošniki obračajo predvsem zaradi težav glede izvedbe dogovorjenih del, potrošnikom svetuje, naj pred dogovorom s posameznim obrtnikom preverijo, ali obrtnik, ki mu bodo zaupali delo, razpolaga z obrtnim dovoljenjem (če ga za opravljanje posamezne dejavnosti seveda potrebuje), saj to pomeni, da je za svoje delo ustrezno usposobljen in bo delo opravljeno po pravilih stroke.
