Cannabis Sativa / Cannabis Sativa L. (latinsko) je v zakonu opredeljena pod imenom konoplja. Poslovenjeno latinsko ime kanabis, tako kot poimenovanje konoplja, opredeljuje celo rastlino, z izrazom marihuana pa imamo v mislih predvsem posušene cvetove, ki se prodajajo na črnem trgu in so namenjeni rekreativni uporabi.
Da trava obstaja že od Biblije naprej, pračloveka al' pa raja, je nekoč prepeval Alien. Najnovejši podatki o stanju drog v Evropi kažejo, da je uporaba marihuane »stabilna na visoki ravni«, vendar povečana vsebnost THC vzbuja skrb zaradi morebitnih zdravstvenih posledic.
Hašiš, ki se prodaja v Evropi, je zdaj močnejši kot kadarkoli prej, njegova vsebnost THC pa je v povprečju med 20 in 28 odstotki, kar je skoraj dvakrat več kot pri marihuani, navaja zadnje poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenost z drogami z naslovom Trendi in razvoj: 2021. Toda o zdravstvenih posledicah uživanja morda kdaj drugič.
Za lastne potrebe in prijatelje
V Sloveniji je po besedah našega sogovornika, ki želi ostati anonimen, kadi pa redno že več let, tudi večkrat na dan, marihuana dostopna na vsakem koraku. »Poznam veliko ljudi, ki jo gojijo na prostem ali v omarah zase in prodajajo samo ozkemu krogu prijateljev. Ali pa menjajo za druge domače dobrote; lahko meso, zelenjavo, karkoli. So pa tudi profesionalci, ki poleg trave ponujajo še kaj drugega. V Ljubljani obstaja tudi dostava na dom. V najslabšem primeru se sprehodiš do Metelkove, kjer se ti reveži sami ponujajo, ampak pri njih kupujejo samo turisti, ker nategujejo tako s kakovostjo kot s količino,« je pojasnil. Po njegovih besedah se cene resnejših preprodajalcev za skunk gibljejo med 30 in 35 evri za pet gramov oziroma »petko«. Na ulici je gram 10 evrov, za domačo pa boste v povprečju odšteli pol manj kot za skunk.
Rast pod svobodnim soncem
Še se torej najdejo zanesenjaki, ki travo kot naši predniki gojijo pod svobodnim soncem. Kot veleva pratika, morajo semena aprila vzkliti na mokri vati. Čez dva, tri dni sledi selitev v jogurtove lončke, sončenje in čakanje, da sadike zrastejo do primerne velikosti za presajanje na vrt konec maja oziroma v začetku junija. Setveni koledar priporoča zemljo prej dodobra prekopati, nekoliko pognojiti in čim bolj zrahljati, da konoplja lahko požene globoke in močne korenine. Pri konoplji se moški in ženski cvetovi razvijejo na ločenih rastlinah, najdemo pa tudi hermafrodite. Moške rastline, ki služijo zgolj osemenjevanju ženskih, je treba pravočasno ločiti od ženskih. Če vam uspe, bodo ženske rastline obrodile mastne vršičke, v nasprotnem primeru boste jeseni kadili osemenjene pasje bombice.
Proizvodnja pod optimalnimi pogoji
V urbani betonski džungli brez zelenih livad, gozdov in močvirij, »outdoor« prakticirajo zgolj najdrznejši, na primer na balkonu. Elegantneje, kar pa ni poceni, si je omisliti projekt »indoor«, pod lučko, s primerno ventilacijo in dobrim filtrom vonjav. Profesionalci lahko tako opravijo tudi do tri žetve na leto in s preprodajo zaslužijo bajne denarce. V prvi polovici letošnjega leta so policisti na območju Slovenije odkrili 26 posebej prirejenih prostorov, v katerih je bilo zaseženih 4530 sadik konoplje. Lani so policisti odkrili 70 tovrstnih laboratorijev in zasegli 5121 sadik konoplje. »Policija tudi ugotavlja, da v zadnjih letih na območju Slovenije narašča ilegalna pridelava, tako v posebej prirejenih prostorih, kjer se pod umetno ustvarjenimi pogoji goji ta prepovedana droga, pa tudi njeno gojenje na zunanjih nasadih. Posledično se povečuje število zaseženih gojenih rastlin konoplje, iz česar lahko potegnemo logičen zaključek, da Slovenija že nastopa kot država proizvajalka te prepovedane droge,« pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave.
Toleranca lastne uporabe
Slovenija v svetovnem in tudi evropskem merilu sicer spada med države z relativno liberalnim odnosom do marihuane. Vsake toliko v javnosti vznikne celo debata o dekriminalizaciji. Preprodaja je jasno kazniva, zagrožene kazni pa tudi do petnajst let zapora, medtem ko »lastno uporabo« sodna praksa že tolerira. Lani smo v svojem časopisu poročali o Slovenjgradčanu, ki je imel kot sopotnik v avtu, ko je družbo ustavila patrulja, pri sebi skoraj pol kilograma trave, v škatli za cigarete že zvit »džoint«, doma pa so mu policisti zaplenili še dva »tripa«. Možakar je na sodišču priznal posest droge, ki mu je bila zaplenjena, a je vztrajal in prepričal sodnike, da je opojne zeli, ki jih je kupil od nekega študenta v Ljubljani, in »tripe« imel za lastno uporabo. Korošcu so sicer v prid šle tudi izpovedi prič: prijateljev, znancev, policistov in njegove mame, ki sicer ni znala oceniti, koliko trave je sin pokadil na dan, domnevala pa je, da »kar velike« količine, saj so se mu učinki poznali na očeh in obnašanju. Poudarila je, da se je njun odnos spremenil na bolje, ko je alkohol zamenjal s travo, vendar si sprva ni znala pojasniti, zakaj.
