Največ postopkov ima Evropska komisija odprtih zoper Španijo, najmanj zoper Dansko.
V Evropski komisiji izgubljajo potrpljenje s slovensko vlado. Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev so nazadnje privedle do neposredne grožnje vladi, ko je komisar za pravosodje Didier Reynders odkrito govoril, da bi lahko Slovenijo doletele sankcije, če bo še naprej odlašala s temi postopki.
Možnosti ukrepanja sta postopek pred Sodiščem EU in uredba o pogojevanju koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. O slednjem je v tem trenutku najverjetneje še prezgodaj govoriti, je pa zato vse verjetneje, da bo Evropska komisija sprožila tako imenovani postopek ugotavljanja kršitev. Ta večstopenjski postopek je eno močnejših orodij Bruslja za izvajanje pritiska na države, ki se ne držijo mednarodnih zavez ali prava EU. Vpeljava tega postopka zoper Slovenijo bi vladi dala jasen signal, da Evropska komisija ne izključuje niti sodnega postopka. Slovenija v nasprotju s številnimi članicami Unije ta trenutek ni tožena stranka v nobenem postopku pred Sodiščem EU, je pa zato aktivnih 60 postopkov ugotavljanja kršitev proti Sloveniji.
Uradni opomini
Uradni opomin na naslov vlade je tako denimo junija romal zaradi dejstva, da slovenski organi še vedno niso razvrstili vseh potrebnih posebnih območij varstva morske ptice. Nadalje se je Slovenija znašla na seznamu držav, ki neustrezno izvajajo določbe uredbe EU o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter direktive o odpadkih, prav tako je bila okarana, ker v zakonodajo ni pravilno prenesla nekaterih opredelitev direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi.
Sodni postopek Sloveniji grozi, če ne bo ustrezno odgovorila na opomin zaradi neustrezne ureditve javnega naročanja in koncesij, kot tudi pri vprašanju zakonitih migracijah, v zvezi s katerimi so v Evropski komisiji zapisali, da »slovenska zakonodaja o dostopu neslovenskih državljanov do nepremičnin temelji na številnih pogojih, ki v primeru neizpolnitve izključujejo rezidente za daljši čas, česar direktiva ne dovoljuje«. Uredba o pristaniških storitvah naj ne bi bila zadovoljivo vključena v zakonodajo jadranskih držav, skupaj s sosednjo Avstrijo pa Slovenija še vedno, po mnenju Bruslja neupravičeno, odlaša z ustrezno spremembo zakonodaje o napotenih delavcih.
Povprečna Slovenija
Za nazaj Slovenija ostaja dolžna uskladiti nacionalno in evropsko zakonodajo na več področjih, najstarejše odprte zadeve so stare že štiri leta. S 60 zadevami sicer Slovenija pada v povprečje EU, ob nadaljnji trmi aktualne vlade pa se utegne zgoditi, da bo ta številka poskočila. Pri trenutni številki je Slovenija malo nad povprečjem EU, a pri tem velja poudariti, da so pač ene kršitve hujše od drugih. Čeprav denimo Madžarska ali Poljska ne izstopata po samem številu postopkov, so očitki njunih kršitev v primeru zakonodaje, ki omejujejo človekove pravice, toliko resnejši. Hude kršiteljice v končni instanci čakajo sodišče in kazni.
