Letos mnogi opažajo, da je komarjev več, čemur pritrjujejo biologi. Po besedah Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije je več predvsem celinskega poplavnega komarja, ki je domorodna vrsta. K temu je pripomogla mokra pomlad in z njo ugodnejši pogoji za razmnoževanje. Po opažanjih Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja Postojna je letos tudi več miši, zato so se menda posledično razmnožile kače.
Celinskega poplavnega komarja je po besedah Trilarja več predvsem zato, ker so zaradi povečanih količin padavin spomladi nastale dodatne vodne površine, kjer se razmnožuje. V Sloveniji je sicer v zadnjih letih prisoten tudi tigrasti komar, ki je k nam prišel iz jugovzhodne Azije, a ga je po opažanjih letos manj kot prejšnja leta. »Morda ravno zato, ker se je bolj razmnožil naš celinski poplavni komar,« meni Trilar. Tigrasti komar se v nasprotju z »domačim« komarjem, ki se razmnožuje v večjih stoječih vodah, razmnožuje na manjših vodnih površinah, kot so voda za zalivanje domačih vrtov, voda v cvetličnih koritih, odvrženih pločevinkah in podobno. Zato lahko k njegovi zajezitvi najlažje pripomoremo tako, da zunaj v posodah ne puščamo stoječe vode. Razlika med avtohtonimi in tigrastimi komarji je tudi v tem, da prvi pikajo v mraku in le izjemoma podnevi, tigrasti pa predvsem podnevi.
Ponekod po svetu, tudi pri južnih sosedih, jih sicer zatirajo z insekticidi, a je pri nas tovrstno zatiranje na prostem prepovedano. Kot so pojasnili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), zgolj dejstvo, da so komarji prisotni, »ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število«. Ti insekticidi v naravi seveda vplivajo tudi na druge organizme, ki človeku ne škodijo. Komarji se lahko tako za svoje življenje zahvalijo predvsem čebelam, ki uživajo status nepogrešljivih. Pri NIJZ so še pojasnili, da bi bila uporaba insekticidov v zunanjem okolju »strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji«. To se pri nas še ni zgodilo, saj posamezni primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila še ne pomenijo izbruha. Tudi sicer insekticida za uporabo na prostem še nimamo uradno registriranega.
Razmah miši, malo metuljev, čebel in lazarjev
Letošnje leto je po opažanjih Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja Postojna na splošno »zelo čudno«, kar pripisuje podnebnim spremembam in letošnji spomladanski pozebi, ki je zdesetkala nekatere vrste, posledično pa povzročila razmah drugih. Popisi biologov po Polakovih besedah kažejo, da je letos zelo malo metuljev, čmrljev in čebel, prav tako ni veliko polžev lazarjev, saj so pomrznili. Je pa veliko miši, kar pripisuje temu, da je lani bogato obrodila bukev in je bilo na voljo veliko žira. Zaradi večjega števila miši je naraslo tudi število primerov mišje mrzlice pri ljudeh, a Polak ocenjuje, da večje nevarnosti ni in da bo narava sama znova vzpostavila ravnovesje. Vsa večja odstopanja v naravi v zadnjih letih Polak sicer pripisuje podnebnemu segrevanju; to povzroča ekstremne naravne dogodke, kot so huda vročina, pozebe in podobno.
Leto ugodno tudi za razmnoževanje kač
Zaradi mile zime in velikega števila glodavcev je letošnje leto ugodno tudi za razmnoževanje kač, ki v ljudskem kolektivnem spominu vzbujajo še najhujši strah in trepet. Leta 1912 je Kranjski deželni zbor celo razpisal kačji lov. Prejeli so več kot 14.500 glav modrasa. Danes to ni več sprejemljivo, saj so vse vrste kač pri nas, tudi strupenjače, zaščitene. Od 11 vrst kač v Sloveniji so strupeni le modrasi in gadi, gre pa sicer za zelo plašne in nenapadalne živali, ki se umaknejo, če je le mogoče. Po besedah Mirana Brvarja iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem UKC pri nas beležimo približno deset ugrizov strupenjač na leto, tudi letos smo jih že pet; trije so potrebovali protistrup, v vseh primerih pa je šlo za modrase.
»Gad živi bolj v goratem delu Slovenije in so ugrizi redkejši. Zanimiv primer je enoletni otrok, ki ga je ugriznil modras v prst na roki na domačem zelenjavnem vrtu. Dobil je protistrup in ni bilo hujšega, razen hude bolečine in otekline roke,« pove Brvar. Pa smo zabeležili že kakšen smrtni primer? »Vsaj zadnjih 30 let ni nihče umrl, vendar le zaradi učinkovitega zdravljenja, saj so nekateri potrebovali tudi umetno dihanje,« pravi. In kako ravnamo ob ugrizu? Pokličemo 112, zastrupljenec mora mirovati, odstranimo mu uro oziroma nakit, rano steriliziramo in hladimo, prizadeti ud imobiliziramo, leži pa naj nižje od srca. Poskrbimo za prevoz v bolnišnico. Zastrupljenec naj tudi ne pije alkohola in ne izsesava strupa ali izžiga rane kot kakšen pogan.
