V času, ko bolnišnice krpajo svoje proračune in se pripravljajo na četrti val epidemije covida-19, se je vlada odločila politično prevzeti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bolj znan kot zdravstvena blagajna, ki letno upravlja s 3,3 milijarde evrov.
Minuli konec tedna je namreč ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar, v javno obravnavo poslalo predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bo vlada v roke dobila vse vzvode upravljanja v ZZZS. Ukiniti želi 45-člansko skupščino, v kateri so imeli do zdaj večino sindikati, in jo nadomestiti z enajstčlanskim svetom ZZZS, v katerem bo imela glavno besedo vlada. Imenovala bi namreč kar pet od enajstih njegovih članov.
Preostala mesta bi si razdelila delodajalska združenja, sindikati, študenti, upokojenci in invalidi. Ne samo to – na vse odločitve sveta ZZZS bi imel minister za zdravje po novem možnost veta. To pomeni, da bi ZZZS, ki zagotavlja finančno stabilnost zdravstvenega sistema, prešla pod neposredni nadzor vlade, ki bi prek svojih članov v svetu ZZZS odločala, za kaj konkretno bodo šla sredstva iz zdravstvene blagajne, tudi za zasebne koncesionarje. Večina proračuna ZZZS je določena vnaprej (plače zdravstvenih delavcev, boleznine ...), vendar se vsako leto v okviru splošnega dogovora še vedno razporeja pomemben del sredstev, od 50 do 100 milijonov evrov.
Janševa vlada že do zdaj ni pretirano skrivala, da želi denar iz javne blagajne preusmeriti k izbranim koncesionarjem in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Zlato jamo bo predstavljal nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki so se v času epidemije covida-19 občutno podaljšale. Za reševanje tega problema bo šlo tudi 60 milijonov evrov, ki so obtičali v zdravstvenih zavarovalnicah.
Ne reševanje pomanjkljivosti, ampak politična podreditev
Minister za zdravje Janez Poklukar je spremembe zakona predlagal, ker so se v 30 letih delovanja ZZZS »pokazale težave skupščinskega sistema upravljanja«. Po novem bi določili »gibko upravno strukturo na način, ki je smiselno podoben sistemom, vzpostavljenim v javnih zdravstvenih zavodih«.
Obstoječa vodstvena struktura in organizacija ZZZS ima pomanjkljivosti. Direktorji si lahko naklonjenost članov upravnega odbora, ki jih imenuje skupščina, kupujejo tudi z darežljivim financiranjem projektov, ki so jih prijavljale njihove organizacije. V skupščini so tudi predstavniki dobaviteljev, ki črpajo denar iz zdravstvene blagajne in so zaradi tega v konfliktu interesov. Medtem zavarovalnice opozarjajo, da kot plačnice niso vključene v pogajanja o cenah medicinskega materiala in nanje ne morejo vplivati.
Trenutna ureditev je tudi jamstvo za stabilnost financiranja zdravstvenega sistema in transparentno porabo denarja. Tako so do zdaj v skupščini ZZZS predstavniki zaposlenih preprečevali poskuse zmanjševanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, predstavniki delodajalcev pa poskuse dvigovanja prispevnih stopenj in s tem dodatne obremenitve plač. Tudi zato ZZZS ni bil podvržen dnevnemu dogajanju v političnem zakulisju. V zadnjih petih letih je z izgubo posloval le lani, ko je imel 87 milijonov evrov minusa. Tudi zato, ker je bolnišnicam namenil več deset milijonov evrov za zdravljenje bolnikov s covidom-19.
»Omejevanje demokracije in diktat močnejšega«
»Predlagani zakon na nezaslišan način prekinja tridesetletno tradicijo, da z vplačanimi prispevki upravljajo njihovi vplačevalci, omejuje demokracijo in prinaša diktat močnejšega. Posledice pa bomo zelo hitro občutili vsi. Predlog zakona je namreč napoved izvotlitve socialne države in uveljavljanja – z vladnim blagoslovom – zasebnega poslovnega interesa nad javnim v zdravstvenem varstvu,« se je odzvala Lučka Böhm, predsednica Skupščine ZZZS in izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Do poteze ministra Janeza Poklukarja je kritičen tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Po njegovi oceni gre za sistematičen izbris in poskus popolne marginalizacije sindikatov v družbi. Njegova kritika je upravičena. Predlog zakona z ukinitvijo skupščine in oblikovanjem sveta ZZZS ne izključuje vseh socialnih partnerjev, ampak samo sindikate.
Predstavnikom zaposlenih, katerih prispevki predstavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, bi v 11-članskem svetu pripadlo le eno mesto, toliko kot invalidom in študentom. Slednji do zdaj sploh niso imeli svojega predstavnika v skupščini ZZZS. Böhmova opozarja, da je dosedanja ureditev zagotavljala sodelovanje vsem reprezentativnim sindikalnim centralam. V novem svetu ne bo dovolj mest tudi za vse reprezentativne delodajalske organizacije, ki predstavljajo plačnike druge polovice prispevkov.
Janševa vojna s sindikati
Janševa vlada sindikatov že od samega začetka ne vidi kot enakovrednega partnerja v dogovorih o novi zakonodaji in odločitvah, ki zadevajo zaposlene. Tako so sindikati spomladi zaradi »sistematičnega vladnega kršenja pravil« izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in se konec maja udeležili do zdaj največjih protivladnih protestov.
Zadnje v seriji enostranskih potez vlade so bile potihoma sprejete spremembe uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, s katerimi je »grobo posegla v pravice zaposlenih v zasebnem sektorju na področju povračila stroškov prevoza na delo in z dela«. Neobdavčeno povračilo stroškov v obliki kilometrine je znižala z 18 na 13 centov na kilometer. In to čeprav se je cena goriv od jesenske popolne liberalizacije trga zvišala za več kot tretjino.
V sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta, pozivajo k umiku predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje.
