Novice Svet24

Po vladnem predlogu bi demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike, skrbi za starejše in politiki štipendiranja.

Stranka Desus proti, poslanci za?

Opozicijske stranke in sindikati že dalj časa napovedujejo, da bodo začeli zbirati podpise za razpis referenduma, če bo zakon sprejet.

Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so prepričane, da demografski sklad v predlagani izvedbi ne rešuje vprašanja financiranja pokojnin, temveč omogoča neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. Omenjene stranke so v začetku junija državnemu zboru predlagale, naj razpiše posvetovalni referendum o zakonu, a poslanska večina predloga ni podprla.

Državni zbor bo tretjo obravnavo zakonskega predloga o nacionalnem demografskem skladu opravil danes, o njegovem sprejetju pa bodo poslanke in poslanci odločali v četrtek.

V petek začetek zbiranja podpisov

Sindikati so že napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona v petek začeli zbirati podpise za referendum.

STA

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je v majskem intervjuju za Novice Svet 24 poudarila, da bo demografski sklad obvladovala politika. »Naše stališče je, da bi morali vsa sredstva, ki se nabirajo od državnega premoženja, torej dividende, deponirati za vsaj 10, 15, po možnosti 20 let, če hočemo, da nam bodo leta 2040 ta sredstva kaj pomenila. Kar se bo zdaj deponiralo, ne bo pomenilo nič. Težava demografskega sklada je, da pravzaprav ni demografski sklad, temveč gre za novo obliko Slovenskega državnega holdinga (SDH),« je dejala Jerkičeva.

Ob tem je opozorila, da se v sklad »tlači« tudi nekaj, kar ni državno premoženje, kot je na primer Modra zavarovalnica in zasebni računi za pokojninsko zavarovanje.

»Njihovi lastni računi kažejo, da bo letno zbranih sredstev okoli 150 milijonov evrov, od tega naj bi jih polovico dali v sklad. Ne piše, da bodo sredstva plemenitili, zadržali ali zabetonirali za naslednjih 20 let. Neugotovljivo je tudi, kaj se bo s tem delalo. Na drugi strani bomo preostanek porabili za potrebe, ki so prav tako nedefinirane. Vse skupaj pa bo v celoti obvladovala politika,« ocenjuje Jerkičeva.

Pot do referenduma

Če bo državni zbor zakon sprejel, bodo sindikati v petek začeli zbirati podpise za vložitev pobude za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma.

»Pobuda mora vsebovati zahtevo z referendumskim vprašanjem, podprta pa mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev,« je zapisano v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Podpisi morajo biti zbrani v sedmih dneh po potrditvi zakona v državnem zboru.

Če jim uspe zbrati dovolj podpisov, predsednik državnega zbora razpiše 35-dnevni rok, v katerem morajo pobudniki zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov za razpis referenduma. Za primerjavo, celoten postopek od sprejema zakona novele o vodi do izvedbe referenduma je trajal dobre tri mesece.