Novice Svet24

Sev delta koronavirusa vse bolj prevladuje med obolevniki v Evropi. Mešani signali, ki jih prejemamo od vlade – na eni strani svarijo pred četrtim valom, po drugi strani pa sproščajo ukrepe –, vnašajo zmedo med prebivalstvo. Ne samo da je bistveno bolj nalezljiva, okužba z različico delta prav tako prinaša težji potek bolezni. Po ocenah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni pa bo delta še pred koncem poletja v večini držav EU prevladovala. Priprave na novi val medtem potekajo na zakonodajnem področju; včeraj je v državnem zboru potekala burna razprava o novem Zakonu o nalezljivih boleznih.

Bobo

Kaj pa stroka

Dejstvo, da aktualni Zakon o nalezljivih boleznih ne ponuja zadostne podlage za intenzivne posege v pravice in svoboščine državljanov, je junija potrdilo ustavno sodišče (US), ko je ugotovilo, da sta druga in tretja točka prvega odstavka 39. člena zakona, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo, s čimer je za protiustavne razglasila tudi ukrepe in kazni, ki so bili napisani v času epidemije. Zaradi narave zakona je sodišče sicer odločilo, da njegova določila ostajajo v veljavi do sprejema novega predloga.

US je v sodbi iz začetka junija poslancem dala dva meseca, da odpravijo neskladnosti z ustavo, kar pa jim, sodeč po mnenju Zakonodajno-pravne službe (ZPS) DZ, ni uspelo. Predstavnica ZPS Špela Maček Guštin je namreč na seji odbora za zdravstvo povedala, da kljub zagotovilom predlagatelja besedilo zakona še vedno na več mestih omogoča vladi zakonsko nevezano oziroma arbitrarno odločanje pri ukrepanju proti pojavu nalezljive bolezni. Prav tako ni jasno, ali so vladne odločitve vezane na predloge strokovnih institucij, ob omembi katerih mimogrede še vedno stoji zapisano staro ime Nacionalnega inštituta za javno zdravje – Inštitut za varovanje zdravja. Predlog novele tudi ne določa pogojev, kdaj je katero pravico dopustno omejiti ali je celo ne zagotavljati. V času branja teh vrstic vam je že znano, ali je državni zbor potrdil ta predlog.

STA

Omejevanje svobod

Na seji so opozicijski poslanci izpostavili, da obstoječa vlada epidemijo vidi kot priložnost ugrabitve države, zato vprašanje omejevanja svobode gibanja ni v kontekstu javnega zdravja in preprečevanja širjenja okužb, ampak represije nad državljani kot političnimi subjekti. Koalicijski poslanci se z navedbami niso strinjali, opozicijskim poslancem pa so očitali politizacijo. Poudarili so, da svoboda gibanja ni absolutna pravica in ni nad vsemi človekovimi pravicami, zlasti ne nad pravico do zdravja med epidemijo. Vlada mora po prepričanju predstavnikov koalicije imeti možnost, da ob nalezljivi bolezni ukrepa hitro in učinkovito, saj so te nepredvidljive. Minister za zdravje Boštjan Poklukar se kot predlagatelj zakona na razpravi ni pojavil.

Arbitrarni posegi

Do besedila predloga zakona so kritični v Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD), ki se je v zadnjem letu vzpostavila kot avtoriteta pri zaščiti državljanskih svoboščin v času tretje Janševe vlade. V svoji kritiki predlagane zakonodaje so zapisali prepričanje, da »zakon ne predstavlja dovolj določne zakonske podlage, ki bi varovala pred arbitrarnim poseganjem izvršilne oblasti v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vlada ima tudi po novem predlogu široko polje proste presoje pri odločanju o ukrepih, zakon je pomensko zelo odprt.«

Pritožbe stroke zoper vladno samovoljno sprejemanje ukrepov niso zadostovale. Nov predlog stroki še vedno daje zgolj stransko vlogo.

Ker je bilo v preteklem letu vse prevečkrat javnosti jasno, da za vladnimi ukrepi stojijo politični, bolj kot zdravstveni motivi, v PMVD opozarjajo na problematičnost dejstva, da zakon ne zagotavlja mehanizmov za strokovno neodvisnost presoje. Še vedno je v tem predlogu izvirni greh vladnega obvladovanja epidemije, in sicer nevarnost nesorazmernega poseganja v pravice. Nova zakonodaja bi vladi tudi omogočala popolno prepoved političnih shodov, kar pri PMVD označujejo za nesorazmeren ukrep, ki onemogoča javno kritiko, »s prepovedmi in kaznovanjem pa se ustvarja zastraševalni učinek«.

Počasni sodni mlini

Nadalje v PMVD poudarjajo potrebo, da bi zakon vzpostavil hitrejšo in učinkovitejšo sodno kontrolo ukrepov izvršilne veje oblasti. »V tokratni epidemiji so sodišča odločala počasi, o ustavnosti in zakonitosti posameznih ukrepov bo Ustavno sodišče odločalo še dolgo po koncu epidemije. Zato ocenjujemo kot nujno, da se vzpostavi sistem hitrejše sodne kontrole ukrepov izvršilne oblasti,« so še zapisali.

Predlog zakona je tako v bistvu seznam ukrepov, ki se jih je vlada od svojega prevzema oblasti redno posluževala, pa še kaj več. Spomnimo, že ob odločitvi sodišča je minister za notranje zadeve Aleš Hojs izrazil mnenje, češ da gre za politično sodbo, in dodal, da bodo v predlog »napisali vse, kar smo se naučili«. Zvesta besedam ministra si je tako vlada napisala zakon, ki ji daje zakonsko podlago za enake ukrepe. So to imeli v mislih ustavni sodniki? Verjetno ne. Je vladi mar? Verjetno ne.