»Kaj neki si ljudje mislijo o nas, vas ni nič sram, da sedimo tu, se nič ne zmenimo in samo škodimo občanom? Iz nobene druge občine ne beremo o takem obnašanju«, podžupan Robert Simonič o sramotni komunikaciji na seji.
Nadomestne volitve v volilnem območju Ločki Vrh in Vintarovci za zdaj že nekdanjo svetnico Dorotejo Muršec bodo 12. septembra, kar pomeni, da bi bilo za Pukšiča najbolje, da s sprejetjem vseh večjih projektov počaka do takrat, v upanju, da tam dobi svetnika iz svojih vrst. A ker svoja vrata v kratkem zapira Market Špic, v okviru katerega je delovala tudi pogodbena pošta, novi trgovec Kea pa za opravljanje poštnih storitev ni zainteresiran, je župan pohitel s pripravo dokumentacije za obnovo stare občinske stavbe, v kateri bi svoj prostor našla tudi nova pošta.
Iz projekta črtali prizidek
Vse, kar je povezano s prodajo novih občinskih prostorov ter obnovo in selitvijo v stare, pa je razlog za neskončne debate na vsaki seji občinskega sveta, saj »Pukšičevemu projektu« opozicija ves čas odločno nasprotuje in ga označuje kot povsem nelogičnega ter ekonomsko nesprejemljivega. Na ponedeljkovi izredni seji se je župan malce posul s pepelom za svoje vedenje na prejšnji, četrtkovi seji, napačne reakcije pa pripisal tudi svojim nasprotnikom. Nato je poskusil znova skozi spraviti projekt obnove, le da tokrat v nekoliko okrnjeni obliki – brez prizidka za arhiv –, kar pomeni tudi manjšo investicijo; po novem je namesto na 250.000 ocenjena na slabih 220.000 evrov.
Pošti ni mesto na hodniku
Pomagalo ni niti krčenje projekta, saj so opozicijski svetniki ponovili svoje razloge, zakaj selitve občinske uprave na novo/staro lokacijo ne podpirajo. Branko Horvat je prepričan, da gre za nepotrebno zapravljanje občinskega denarja, in predlaga, da ostanejo na obstoječi lokaciji in v novi stavbi najdejo prostor za pošto. Da so na občinski upravi skupaj s solastnikoma nepremičnine, podjetjem Lipa in Doxakey, iskali možnosti, a jih niso našli, je povedal Pukšič. »Edini prostor je med trgovino in gostinskim lokalom, torej na hodniku, kar je povsem neprimerno. A ni pošta edina, za katero potrebujemo prostor: tu sta še policija in upravna enota, pa tudi občinska uprava ga nima dovolj.« Horvatovemu mnenju se je pridružil Matej Sužnik, ki je predlagal spremembo projekta. »V stavbi v Vintarovcih uredite neprofitna stanovanja, uprava in vse ostale službe pa naj ostanejo v novi stavbi. Od Ilešiča (Doxakey, op. p.) odkupimo štiri pisarne, ki smo mu jih že prodali, in poiščimo še kakšen prostor.«
Znova osebno obračunavanje
Pukšič mu je očital govorjenje na pamet in prazne besede ter spomnil na katastrofalno finančno stanje, v kakršnem je prevzel vodenje občine. »Najlažje je biti proti in ne ponuditi rešitve. Obstoječi prostori niso primerni za vse, ki jih potrebujejo, saj niso bili zgrajeni po načrtih, kar je krivda prejšnjega vodstva,« je dejal, Horvat pa ga je spomnil, da je občinskemu svetu prikril podatek, da ima občina v kletnih prostorih še dva prostora, ki bi ju lahko uporabila.
Debata je nato kot na prejšnji prekinjeni seji padla na nivo osebnega obračunavanja. Pukšič se je čudil, kako lahko neki svetnik, v mislih je imel seveda opozicijske, nasprotuje občinskim projektom, hkrati pa lobira za investicije v lastni vasi ali celo svoji domačiji.
Kdo je anonimni klicatelj?
A tokrat je pozornost z dnevnega reda preusmeril Branko Goričan, in sicer z izjavo, da so mu v času med obema sejama grozili s smrtjo. »Prejel sem tri klice z neznane številke, v katerih mi nekdo s spremenjenim glasom obljublja smrt. Zelo sem razočaran nad tem, kar se dogaja, in zadevo sem seveda predal policiji. Če sem še malo razmišljal, da bi glasoval za selitev v staro občino, sem zdaj dokončno proti,« je dejal.
»Žal niste edini, ki mu grozijo, na to nimam vpliva, je pa podlo in nesramno. Kljub temu imamo odgovornost do občanov in jih ne moremo pustiti brez pošte, zlasti starejših. Če so grožnje s smrtjo razlog za vaš ne, vas prosim, da premislite še enkrat,« ga je pozval Pukšič, Horvat pa je na glas razmišljal o tem, kdo bi lahko bil pobudnik anonimnih klicev in groženj.
Prepričevanje šibkega člena
»Verjamem, da za tem stoji kar Pukšič s svojimi pajdaši. Nedopustno je, da skupaj z direktorico nadlegujeta svetnika, in to v vajinem delovnem času,« je bil neposreden. Vlasta Toplak Tetičkovič in župan sta očitno v Branku Goričanu videla šibek člen opozicije, zato sta ga »po naključju« srečala v enem od lokalov in ga pred ponovno izredno sejo poskušala prepričati, da bi glasoval za obnovo. Morda je bil Pukšič tudi zato tako neprijetno presenečen, ko je Goričan s preostalo četverico, Horvatom, Sužnikom, Žampo in Frasovo, znova glasoval proti.
Rdečo luč pa je v nadaljevanju dobil tudi predlog o ustanovitvi razvojnega zavoda občine Destrnik, s katerim je Pukšič poskušal rešiti težavo v zvezi z izvajalcem pogodbene pošte. Da takšni zavodi lahko konkretno prispevajo k razvoju občine, a le v večjih mestih, je prepričana Elizabeta Fras, predvsem pa veliko stanejo.
Slabe izkušnje s pro bono direktorji
Horvat je dodal, da so javni zavodi tipičen primer negospodarnega zaposlovanja: »Ali Destrnik res postaja pribežališče brezposelnih?« Pukšič je odvrnil, da niso pregledali gradiva, v njem namreč piše, da bo v. d. direktorice novega zavoda, to naj bi postala nekdanja SLS-ova predsedniška kandidatka Suzana Lara Krause, svoje delo opravljala brezplačno, novi direktor, ko bo izbran, pa si bo moral plačo zaslužiti s projekti. Horvata je vse to spomnilo na primer nekdanjega direktorja Term Gaja Mirana Čeha. »Že imamo podobno slabo izkušnjo. Tudi Čeh naj bi delal zastonj, potem pa je občino tožil za 73.000 evrov.«
Podžupan Robert Simonič je obžaloval sramotno komunikacijo na prejšnji seji, zadovoljen pa ni bil niti z drugo, ki je po njegovem mnenju s strani opozicije preveč naperjena proti županu. »Kaj neki si ljudje mislijo o nas, vas ni nič sram, da sedimo tu, se nič ne zmenimo in samo škodimo občanom? Iz nobene druge občine ne beremo o takem obnašanju,« je dejal, a na glasovanju predlog kljub temu ni dobil potrebne večine. Dejstvo, da je pošta ostala brez prostorov in izvajalca storitev, je bilo za Pukšiča nepojmljivo. »Zdaj razumem, kako se počuti Janez Janša, ko Luka Mesec odpre usta. Žal ste mu popolnoma podobni.«
