Na Arsu pravijo, da gre sicer še za nepopolne podatke, a iz njih že lahko ugotovimo, da je junijski odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 na državni ravni znašal 3,4 stopinje Celzija. Po hladnem maju spada letošnji junij med tri najtoplejše vsaj od leta 1950. Toplejša sta bila le junija 2003 in 2019. Letošnji junij je že dvanajsti zaporedni s pozitivnim odklonom temperature glede na obdobje 1981–2010. Temperaturni odklon je bil največji v celinski Sloveniji.
Padavin je bilo malo oziroma celo izjemno malo, letošnji junij se tako uvršča med najbolj sušne vsaj od leta 1950. Opazen je trend vedno bolj suhih junijev v tem tisočletju. Na Arsu ugotavljajo, da dolgoletni niz meritev v Sloveniji nakazuje ogrevanje ozračja pri tleh v zadnjih desetletjih. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja so se juniji v povprečju ogreli že za tri stopinje. K takšnemu temperaturnemu trendu prispeva tudi izrazit negativni trend junijske količine padavin po letu 1985.
Ogroženi starejši
In kakšen bo julij? Po (nevihtni) ohladitvi – v noči na ponedeljek je marsikje po Sloveniji padlo več dežja kot prej v celem mesecu – se obeta nov vročinski val. Prvi se je začel okoli 18. junija in z manjšo osvežitvijo okoli 26. ponekod trajal vse do 30. junija. Po slabem tednu »premora« bo živo srebro znova bistveno poskočilo že danes. V primerjavi s prejšnjim valom bo ta bistveno krajši, a še pred predvideno petkovo ohladitvijo ozračja bosta sreda in četrtek tako rekoč peklenska, s temperaturami krepko prek 36 stopinj. Ob takšnih temperaturah so najbolj ogroženi bolniki, starostniki, majhni otroci in ljudje s čezmerno telesno težo. Za vse pa velja enako: kar navadite se, prihodnost bo še zelo vroča.
60 dodatnih vročih dni
Po vseh projekcijah bo do konca stoletja, ne glede na uspešnost vpeljave ukrepov proti globalnemu segrevanju, temperatura naraščala. Znatno spremembo temperature bo Slovenija sicer občutila v vseh letnih časih, vendar bo predvsem pozimi segrevanje ob koncu stoletja predvidoma izrazitejše od povprečnega letnega segrevanja. Pa vendar bodo tudi v poletnih mesecih spremembe izrazite – kazalnik števila vročih dni, ko najvišja temperatura preseže 30 stopinj, nakazuje postopno povečevanje števila takih dni. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države od pet do deset več kot v primerjalnem obdobju 1981–2010.
Situacija se bo nato samo še poslabševala, ko bo konec stoletja po najbolj pesimističnem scenariju v nižinskem delu tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju, toplotna obremenitev bo pa še toliko večja v mestih, kjer se oblikujejo tako imenovani mestni toplotni otoki, kot posledica zgoščene pozidave in odpadne toplote zaradi človekove dejavnosti, delovanja klimatskih naprav in motorjev z notranjim izgorevanjem. Ravno srednja Evropa bo najverjetneje občutila najizrazitejše povišanje frekvenc vročinskih valov, naše geografsko območje bo še toliko bolj izpostavljeno ekstremnim padavinam ter posledičnim poplavam in plazovom. Po nekaterih meteoroloških modelih bodo ljubljanska poletja čez 50 let, vsaj kar se tiče temperatur, podobna tistim, ki jih imajo danes na Siciliji, v Grčiji ali kar na Bližnjem vzhodu.
Slaba stran ekstremno visokih temperatur so tudi ekstremne padavine in poplave. Cifra: 3 °C Za toliko so se od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes v povprečju ogreli juniji. Poudarek: V noči na ponedeljek je marsikje po Sloveniji padlo več dežja kot prej v celem mesecu. Rdeč okvirček: Vroči dnevi Po najbolj pesimističnem scenariju bomo do konca stoletja imeli povprečno tudi do 60 vročih dni več kot v obdobju 1981–2010. Siv okvirček: Mestni toplotni otok Posebej na udaru so ob vročinskih valovih prebivalci mest, najbolj ogroženi pa so bolniki, starostniki, majhni otroci in ljudje s čezmerno telesno težo.***
