Dvaindvajsetletna študentka kineziologije iz Murske Sobote nikomur ne zameri in tako Gregorju kot sotekmovalkam želi v življenju vse najboljše, in da najdejo osebo, ki jo iščejo.
Ste razočarani, da niste prišli v finale?
Takrat sem morda malo bila, ampak sem se hitro sprijaznila, saj sem ugotovila, da to ni to, in šla naprej. Ni pretiranega razočaranja tudi zato, ker sem ves čas vedela, da je Sanjski moški šov, da so v njem še druge punce in da bo na koncu izbrana samo ena.
Ste bili zaljubljeni v Gregorja?
To ne, ker smo bili premalo časa skupaj, da bi lahko prišlo do česa več. Mi je bil pa všeč (vizualno je bil itak všeč vsem puncam), karakterno je tudi dober človek.
Z izbranko Anjo sta se takoj po oddaji pogovorila in ugotovila, da ne bosta ostala skupaj. Mislite, da bi bil scenarij kaj drugačen, če bi izbral vas?
Ne vem, čeprav mislim, da ne, če se že v šovu ni odločil zame. Z Anjo sva tudi enako stari, torej je razlika v starosti enaka, če ga je to res tako motilo, težko, da bi se izteklo drugače.
Ampak vse tri polfinalistke ste bile enake starosti. Zakaj ni potem izbral starejših tekmovalk?
To nobeni ni jasno, saj je imel na izbiro tudi starejše, ostale pa smo tri enake starosti in pravzaprav med najmlajšimi tekmovalkami. Ampak to je njegova odločitev. Je, kar je.
Mu to kaj zamerite?
Ne, sva v dobrih odnosih. Je dobra oseba, a nisva za skupaj.
Če bi lahko, bi spremenili konec?
Realno – ne. Je že moralo biti tako.
Kaj vam je prinesla oddaja?
Naučila sem se marsikaj o sebi, predvsem to, da sem veliko bolj mirna, kot sem mislila. Spoznala vem veliko novih ljudi, spletla prijateljstva, doživela veliko novega … Res same pozitivne izkušnje.
Kaj počnete zdaj, ko se je vaše življenje vrnilo v normalo?
Milijon stvari! Končujem študij, delam licenco za osebno trenerko, snemam reklame …
Reklame vam je »prinesla« oddaja?
Ja, očitno sem se res pokazala v pozitivni luči, saj me kličejo resna podjetja. Sem hvaležna za to.
Morda se vam obeta kakšna druga kariera, na katero prej niste pomislili?
Mogoče tudi. Trenutno se dogovarjam s Šport klubom, da bi bila športna novinarka – če bo to zame, super, če ne, pa nič hudega, bo pa kaj drugega.
Kako pa je na področju ljubezni?
Za zdaj puščam odprta vrata. Če koga srečam, super, ne iščem pa nujno nekoga. Ko bo, bo.
Kje se vidite čez kakšnih deset let?
Nekje na obali. Ne vem pa še, kaj bom delala. Upam, da bom že nekoga imela ob sebi, morda tudi že družino, če mi bo namenjeno, bomo pa videli, kaj bo življenje prineslo.
