Kampanja pred referendumom o noveli zakona o vodah se je minuli teden tudi uradno začela. Zagovorniki in nasprotniki sprememb imajo do 9. julija, ko bo nastopil volilni molk, čas, da s svojimi argumenti prepričajo čim več volivcev.
Razpis referenduma, ki bo potekal 11. julija, je z več kot 50 tisoč podpisi volivcev zahtevalo gibanje Za pitno vodo. Pobudniki so prepričani, da novela širi dovoljene gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, zato predstavlja grožnjo onesnaženja podtalnice. Ministrstvo za okolje, ki je novelo pripravilo, zatrjuje ravno nasprotno.
Poleg okoljevarstvenih in drugih civilnodružbenih organizacij spremembam novele o vodah nasprotujejo tudi opozicijske parlamentarne stranke Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Referendum podpira tudi zunajparlamentarna Stranka mladih – Zeleni Evrope, njihova »sestrska« stranka Zeleni Slovenije, ki jo vodi nekdanji član SDS Andrej Čuš, pa novelo podpira. Predsednika Zalenih Slovenije, ki se je pred leti znašel v nemilosti SDS, je vlada marca imenovala za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu.
Kadar vlada nima podpore, zakoni padajo
V samostojni Sloveniji je do zdaj potekalo 22 referendumov, izmed devetih, ki jih je na podlagi ljudske iniciative predlagalo najmanj 40 tisoč volivcev, pa jih je bilo kar sedem uspešnih. V 77 odstotkih primerov so volivci potrdili stališča pobudnikov referenduma.
Odločanje na referendumih je tesno povezano s podporo vlade v javnosti. Kadar je podpora nizka, so zakoni na referendumih pogosto zavrnjeni.
V zadnjem desetletju je sicer uspel le en referendumu, ko so volivci decembra 2010 zavrnili sprejem zakona o RTV. Vladi Boruta Pahorja je po raziskavi Politbarometer ob referendumu nasprotovalo 66 odstotkov vprašanih. Enako usodo so leta 2011 na referendumih doživeli zakon o malem delu, zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakon o arhivih in pokojninska reforma. Prvega je zavrnilo kar 80 odstotkov volivcev. Zadnji zakon, ki so ga volivci zavrnili, je bil leta 2012 zakon o družinskem zakoniku.
Leta 2013 pa je državni zbor s spremembo ustave otežil referendumski uspeh. Zakon je od takrat na referendumu zavrnjen v primeru, če se proti njemu izreče večina udeležencev referenduma, pri čemer mora ta večina hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Kvota 340.000 volivcev
Na referendumu o vodi bo lahko sodelovalo 1.700.032 volilnih upravičencev, izmed katerih jih ima slabih 1,6 milijona stalno prebivališče v Sloveniji, ostalo predstavljajo izseljenci. Glede na seznam volilnih upravičencev to pomeni okoli 340.000 volivcev.
