Poletje prihaja, s tem pa se očitno zmanjšuje števil okuženih s sars-cov-2, je današnjo novinarsko konferenco otvoril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Vsaj kar zadeva severno poloblo, je dogajanje v zadnjih tednih zelo vzpodbudno, pri čemer število okuženih po njegovih besedah pada tudi na račun Evrope. A čeprav se razmere na severni polobli umirjajo, se delež okuženih zelo povečuje na južni polobli, kjer prehajajo v zimski čas. Največji porast beležijo v Južni Ameriki.
Vsekako pa je epidemiološka slika v Evropi bistveno boljša ko pred časom, saj so samo v treh državah zabeležili povečanje 14-dnevne pojavnosti na 100.000 prebivalcev, in sicer na Malti, v Islandiji in na Portugalskem, pri čemer je epidemiološka slika v primeru prvih dveh še vedno precej boljša kot v večini drugih evropskih držav. Trend je dober tudi kar zadeva umrljivost na milijon prebivalcev, kjer trenutno v negativnem smislu izstopa zgolj Bolgarija.
Ključno cepljenje
Kot je znano, lep trend zmanjševanja števila okužb beležimo tudi v Sloveniji, kjer je po Krekovih besedah situacija vsak dan boljša. Glede na semafor Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je sicer oranžna zgolj koroška regija, ostale slovenske regije so še vedno v rdečem, a »smo v zadnjih 14 dnevih zelo napredovali.« Zadnje napovedi po njegovih besedah kažejo, da lahko konec epidemičnega vala pričakujemo konec junija ali sredi julija, če ne pride do nepredvidenih dogodkov.
Sicer pa je viden napredek od konca prejšnjega leta. Od začetka cepljenja v domovih za starejše konec decembra se je zelo zmanjšalo tudi število umrlih zaradi covida-19, pri čemer to, kot je pojasnil Krek, ni posledica kakšnih posebnih ukrepov v domovih, temveč izključno cepljenja. Krek je na tem mestu k cepljenju znova pozval vse zaposlene v domovih. Trenutno stanje v domovih po njegovih besedah pomeni dober obet za jesen, če bi prišlo do novega izbruha.
O učinkovitosti cepljenja po njegovem mnenju priča tudi trenutna starostna skupina okuženih, saj je razvidno, da osebe, starejše od 65 let, ne zbolevajo več tako pogosto, bistveno manj pa je tudi hospitalizacij in umrlih. Največ okuženih je v starostnih skupinah od 25 do 45 let. Ker je zelo pomembno, da je precepljenost visoka zlasti v starejši populaciji, je Krek vse cepilne centre in lokalne skupnosti pozval, naj aktivno iščejo starejše ljudi, ki imajo morda težave z mobilnostjo, in jim pomagajo do cepiva.
Kaj bo jeseni, ni znano
Visoka precepljenost te starostne skupine bo po njegovih besedah ključna za letošnjo jesen.Kaj nas sicer čaka, Krek ni želel ugibati, kot je pojasnil, je treba imeti vedno »na umu« nujne preventivne ukrepe, ki jih že poznamo.
»Situacija pri tem virusu je taka, da nikoli ne veš, kje si,« je dejal ter pojasnil, da ima sars-cov-2 »veliko sposobnost variabilnosti.« Jesen je po njegovih besedah neznanka. Ne vemo tudi tega, ali se bo pojavila kakšna nova različica, proti kateri bodo trenutna cepiva manj učinkovita. Veliko bo sicer odvisno od precepljenosti prebivalstva, na razmere pa bo seveda vplivalo tudi vreme, saj se bomo počasi zapirali v zaprte prostore, zaradi česar bo pomembno ustrezno zračenje.
Sicer pa smo v Sloveniji doslej »polno« cepili 26 odstotkov prebivalstva, 37 odstotkov pa jih je prejelo en odmerek.Kot je še pojasnil Krek, je trenutno na cepljenje prijavljenih 25.179 ljudi, več kot 250.000 pa jih čaka na drugi odmerek.
