Stanje? Boljše, a še vedno slabo ...

Logarjeva: Kakšnega bistvenega sproščanja ukrepov ne gre pričakovati

S.R.
7. 6. 2021, 14.00
Posodobljeno: 7. 6. 2021, 19.07
Deli članek:

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je dejala, da se bodo danes znova sestali, a da bistvenega sproščanja ta teden še ne gre pričakovati.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Kot je na današnji novinarski konferenci o aktualnem epidemiološkem stanju v Sloveniji pojasnila Mateja Logar, se epidemija še naprej delno umirja, a še nismo tam, kjer bi si želeli. Ponovila je, kar je znano že zadnja dva tedna, in sicer, da Slovenija sicer izpolnjuje svoje lastne kriterije za prehod v tako imenovano zeleno fazo, a je slika, kar zadeva »evropske kriterije,« povsem drugačna. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo namreč še vedno v rdečem, v primerjavi s številnimi evropskimi državami pa imamo bistveno slabšo epidemiološko sliko. 

Poudarila je, da so pri nas določeni ukrepi še vedno potrebni, čeprav so po mnenju nekaterih prestrogi, a »iz izkušenj v zadnjem letu vemo, da prehitro in nekontrolirano sproščanje seveda zelo hitro privede nazaj k temu, da se začne število novih okužb povečevati. Situacija v Sloveniji je trenutno takšna, da moramo biti kljub temu, da nam gre bolje, da je število bolnikov v bolnišnicah manjše, še vedno previdni in upoštevati ukrepe, ki so v veljavi.«

Še vedno v fazi epidemije

Ta teden kakšnega dodatnega sproščanja pri nas ne gre pričakovati. Danes bo sicer potekal sestanek svetovalne skupine, ki pa po njenih besedah vladi ne bo predlagala bistvenega sproščanja, saj še nismo prešli v fazo po epidemiji. Pojasnila je, da bodo pogovorili usmerjeni bolj v to, »kako v času epidemije in še sorazmerno slabih epidemioloških rezultatov pri nas ohranjati določene ukrepe in v kakšni meri, dokler se nam stanje bistveno ne popravi.« Kdaj bi torej lahko prešli v fazo, ko bi veljali le še splošni epidemiološki ukrepi? Po njeni oceni šele takrat, ko bo 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev, ki v Sloveniji trenutno znaša 173, padla pod 25.

Avstrija precej bolje, a nič manj strogo

Logarjeva je za »orientacijo« predstavila tudi pogoje oziroma ukrepe, ki še vedno veljajo pri naših severnih sosedih. V Avstriji, kjer je v primerjavi s Slovenijo po podatkih ECDC situacija z epidemiološkega vidika skoraj trikrat boljša, namreč še vedno veljajo številni ukrepi, ki jih poznamo pri nas, nekateri so celo strožji. To je sicer resnično, a dejstvo ostaja, da je slovenski načrt sproščanja izdelala slovenska vlada skupaj s svetovalno skupino, vsakokratno izpostavljanje različnih držav, ki se z epidemijo spopadajo drugače ali »strožje,« če in ko dogajanje v posamezni državi koristi vladi, pa je igra brez konca. Danes je to lahko Avstrija, jutri Nemčija. Bolj bistveno je dejstvo, da je slovenski »semafor« v tem trenutku že nepomembna kreacija, ki se je umaknila evropskemu semaforju. In zakaj so kriteriji ECDC tako različni od kriterijev, ki si jih je zastavila slovenska vlada? Kot je znova pojasnila Logarjeva, je bila Slovenija v času, ko so semafor izdelali, »na zelo visokih številkah.« Če bi takrat upoštevali kriterije ECDC, bi se ves čas nahajali v »temno rdeči« fazi, ki ne dovoljuje sproščanja, tako je bila odločitev bolj »sociološke in kulturološke narave, ne toliko zdravstvene.« Dodala je, da ukrepe sproščajo glede na to, kar lahko, s tem pa ne želijo prehitevati. Logarjeva sicer meni, da bomo lahko poletje preživeli dokaj normalno in brez hudih omejitev.

PCT ni slovenska posebnost

Logarjeva se je dotaknila tudi vprašanja, zakaj je v veljavi pogoj PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje). Po njenih besedah nikakor ne gre za nobeno slovensko posebnost, temveč ta pogoj uporabljajo tudi v številnih drugih državah. Kot je pojasnila, nam omogoča, da lahko kljub temu, da situacija ni idealna, izvajamo nekatere aktivnosti, ki jih sicer ne bi mogli.

Spregovorila je tudi o pomisleku nekaterih ljudi, ki se sprašujejo, kako lahko, če se ne cepijo, predstavljajo nevarnost tistim, ki so se za cepljenje že odločili. Kot je poudarila, se je treba zavedati, da obstajajo ljudje, ki se v resnici ne morejo cepiti, kot so denimo ljudje, ki imajo »akutno poslabšanje neke svoje osnovne bolezni ali imajo novo odkrito avtoimunsko ali rakavo bolezen.« Obstajajo tudi določene skupine ljudi, ki se sicer lahko cepijo, a zaradi »zdravil ali osnovne bolezni na cepljenje ne odreagirajo tako dobro,« zato pri njih še vedno obstaja večje tveganje, da zbolijo, in »kadar zbolijo, lahko zbolijo s težjo obliko bolezni.« Poudarila je, da s cepljenjem ščitimo tako sebe kot druge.