Bruseljski inštitut Bruegel je danes v analizi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost osvežil podatke. Za Slovenijo je delež naložb za digitalizacijo in zeleni prehod precej višji in ni med najnižjimi v EU. To so zatrdili tudi v službi vlade za razvoj in poudarili, da se država po deležu za zeleno in digitalno uvršča v zlato sredino EU.
"Slovenski načrt za okrevanje in odpornost presega z evropsko uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost določene kvote za zelene in digitalne cilje," so danes sporočili z vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Poleg tega Slovenija znatna sredstva za obe področji zagotavlja tudi v okviru pobude React EU in večletnega finančnega okvira 2021 do 2027, so dodali.
Kot so zatrdili, je slovenski načrt za okrevanje in odpornost usmerjen v prihodnost. Skladno z uredbo je treba za doseganje zelenih ciljev nameniti najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. "Slovenski načrt predvideva 20,05 odstotka za digitalni prehod in 43,45 odstotka za zeleni prehod, kar je za več kot šest odstotkov nad spodnjo mejo, ki jo določa uredba," so zapisali v sporočilu za javnost.
Inštitut je v nedeljo objavil primerjalno analizo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Ob tem je navedel, da je primerjava nacionalnih načrtov zelo zahtevna, saj da so podatki v njih predstavljeni v zelo različnih strukturah. V primeru Slovenije so danes, kot je tvitnilo Delo, pojasnili, da so imeli težave s podatki glede posojil.
Potem ko je bila v nedeljo številka za naložbe Slovenije za zeleni prehod navedena pri 0,77 milijarde evrov, so jo danes popravili v 1,05 milijarde evrov. Za digitalizacijo so jo spremenili iz 0,17 milijarde evrov v 0,54 milijarde evrov. Za ostale naložbe so številko popravili navzdol, z 1,62 milijarde evrov na 0,91 milijarde evrov, je razvidno iz tabele inštituta Bruegel.
