Po 17 mesecih od prvega primera okužbe z novim koronavirusom na Kitajskem vse več raziskav ugotavlja, da se bo ves svet s posledicami pandemije covida-19 boril še leta, če ne desetletja. V Sloveniji je zaradi covida-19 umrlo 4383 ljudi, 246.433 jih je bolezen sicer prebolelo, a se številni srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami, tako fizičnimi kot psihološkimi. Zaradi dolgotrajne izoliranosti v času epidemije, pomanjkanja stikov, pa bo največja zdravstvena nevarnost v sodobnem času pustila neizbrisen pečat na celotni družbi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je decembra lani začel izvajati mesečno raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji. Raziskava, ki so jo opravili v začetku maja, rezultate pa so predstavili v četrtek, je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Pandemska izčrpanost med drugim povečuje tudi izpostavljenost tveganemu vedenju. Dve tretjini od 1011 odraslih oseb, ki so v začetku maja sodelovale v raziskavi, je pilo alkohol, tretjina je igrala videoigrice, četrtina pa igre na srečo. Devet odstotkov vprašanih je uporabljalo pomirjevala ali uspavala. Osem odstotkov anketiranih je igralo več videoiger in pilo več alkoholnih pijač kot v času pred epidemijo.
Najhujše posledice so vidne med mladimi, v skupini starih med 18 in 29 let, ki je med vsemi starostnimi skupinami igrala več videoiger, uporabljala več uspaval in pomirjeval kot pred epidemijo. Že februarska raziskava NIJZ je pokazala, da se največ težav pri duševnem zdravju pojavlja prav v tej starostni skupini. Kot je takrat na vladni novinarski konferenci poudarila predstavnica inštituta Ada Hočevar Grom so ugotovitve v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starejše, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlajše.
Alarmantno stanje pri mladih
Dva meseca pozneje se je raziskava osredotočila na študente. Izmed 484 vprašanih jih je kar 431 oziroma 89 odstotkov v zadnjem času opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija. Vsak četrti študent (slabih 24 odstotkov) je razmišljal tudi o samomoru. Študenti so glede svojega počutja izpostavljali tesnobo in zaskrbljenost, obup, jezo, nihanje razpoloženja, napade joka, depresijo in panične napade.
Povečanje psihičnih težav ne spremlja le mlade po 18. letu starosti, temveč tudi mlajše generacije. Zaradi epidemije so se začele hitreje polniti postelje mladostniških in tudi otroških psihiatričnih oddelkov. V začetku aprila so bili zasedeni do zadnjega kotička in niso mogli sprejeti niti enega otroka več. »Pritiski na otroke niso bili postopni. Za otroke, ki so se vrnili v šolo in niso bili pripravljeni na ocenjevanje, je bilo to težko,« je za nacionalno televizijo pojasnila predstojnica enote za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo ljubljanskega UKC Maja Drobnič Radobuljac. Zabeležili so velik porast motenj hranjenja, psihotičnih motenj, anksioznih motenj in depresivnosti.
Za petino več debelih otrok
Strokovnjaki opozarjajo na posledice zapiranja igrišč in telovadnic v času epidemije, ki je povzročilo ogromno škodo fizični pripravljenosti otrok. Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok po prvem valu epidemije v Sloveniji so pokazale, da je omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri šolarjih pustilo občutne posledice. Gibalna učinkovitost je upadla pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem otroku upadla za več kot 13 odstotkov. Ob tem je bil v primerjavi z letom prej zabeležen največji dvig deleža debelih otrok v zgodovini Slovenije, saj je ta narastel za kar 20 odstotkov. Pri več kot polovici od 20.000 otrok se je povečalo podkožno maščevje.
Družinsko nasilje
Zadnja majska raziskava NIJZ je še pokazala, da so anketirani iz starostne skupine od 30 do 49 let uporabljali več konoplje in alkoholih pijač kot pred pandemijo. Čeprav policijske statistike za lansko leto tega ne izkazujejo, pa so nevladne organizacije zaznale porast družinskega nasilja.
Nasilje v intimnopartnerskih odnosih in družinah se običajno poveča v vseh kriznih situacijah, vključno z epidemijami, je zapisano na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo. »Družinski člani in članice preživijo več časa skupaj, manj je možnosti umika, še posebno v majhnih stanovanjih, več je dejavnikov tveganja, na primer povečan stres zaradi izgube službe, ekonomskih posledic in podobno, zaradi česar se nasilje lahko intenzivira, poveča ali pojavi tudi v odnosih, kjer ga prej ni bilo,« pojasnjuje društvo.
Ne gospodarstvo, zdravstvo
Tako domača kot tuja politika v ospredje postpandemičnega okrevanja postavlja gospodarski preboj, čeprav bi morala v prvi vrsti poskrbeti za vlaganje v zdravstveni sistem, ki je že pred epidemijo deloval na robu zmogljivosti. Pri tem bi morala največjo pozornost posvetiti okrevanju prebivalcev. Povprečen slovenski delavec je namreč v pandemijo že vstopil iztrošen, potrošnja pomirjeval in antidepresivov pa je v zadnjih letih v silovitem porastu. Covid-19 je slabo stanje še poslabšal.
