Občinski veljaki v Radencih si z županom Romanom Leljakom na čelu že nekaj časa prizadevajo, da bi tamkajšnjo Titovo cesto preimenovali v Cesto osamosvojitve Slovenije, kar jim je za en mesec tudi uspelo. A je v njihov projekt zdaj poseglo ustavno sodišče, ki je v procesu ugotovilo nekatere »tehnične« nezakonitosti, zato bodo Leljakovi možje postopek preimenovanja ceste, ki nosi Titovo ime od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ponovili.
Zaplete so imeli tudi v Ljubljani, kjer je bila Tyrševa cesta leta 1952 preimenovana v Titovo, po osamosvojitvi leta 1991 pa v Dunajsko in Slovensko cesto. Leta 2009 pa so novonačrtovano vpadnico in del Štajerske ceste na predlog legendarnega mestnega svetnika Petra Božiča ponovno poimenovali po Titu, kar je sprožilo nasprotovanje in ogorčenje dela slovenske javnosti, dokler ni ustavno sodišče oktobra 2011 razsodilo, da je poimenovanje ceste po Titu v 21. stoletju protiustavno. Nova Slovenija je nato brez pravega uspeha predlagala, da se cesta poimenuje po Andreju Bajuku, SDS pa, da se poimenuje po Lojzetu Slaku. Novi časi, novi junaki.
V Maribor po Titovi cesti čez Titov most
Niso pa sporna tista poimenovanja, ki ostajajo še iz prejšnjega režima. Tako danes, čeprav je zlatih časov komunizma že davno konec, Titove ulice oziroma ceste še vedno najdemo na Jesenicah, v Logatcu, Radečah, Senovem in Mariboru. V Mariboru je Titova cesta ena izmed glavnih mestnih vpadnic. Dvokilometrska štiripasovnica, preden nas mimo Europarka pripelje v staro mestno jedro, prečka tudi Titov most, ki so ga odprli leta 1963 in je zaradi takratnih novosti v gradnji vpisan tudi v register slovenske kulturne dediščine, ob odprtju pa je bil eden največjih tovrstnih na svetu, ne le v Jugoslaviji. Kakorkoli. Iz občine so nam sporočili, da do zdaj še niso dobili nobenega uradnega predloga za preimenovanje Titove ceste ali mostu.
Titovi Primorci in Titovo Velenje
Na Primorskem najdemo več trgov, ki so poimenovani po Titu, in sicer v Ilirski Bistrici, Postojni, Tolminu in Kopru. Najbolj znan pa je najbrž tisti v Velenju, ki se je svoje dni imenovalo kar Titovo Velenje, trg pa se lahko pohvali z največjim kipom nekdanjega jugoslovanskega predsednika na svetu, ki v višino meri štiri metre, s podstavkom vred pa celo šest. Spomenik je sicer delo Antuna Augustinčiča in Vladimirja Herljevića, postavili so ga ob Titovem 85. rojstnem dnevu in 40. obletnici ustanovitve kongresa Komunistične partije Slovenije. Ob odkritju 24. junija 1977 se je na trgu zbralo več kot 20 tisoč ljudi. Čeprav je bil Tito povabljen, se zaradi državniškega obiska v tujini slavja ni udeležil.
Po Titu poimenovana tudi gora in asteroid
Titove ulice, trgi in spomeniki so prav tako še vedno posejani po vseh bivših republikah nekdanje skupne države, največ jih je v Vojvodini, Srbiji in Severni Makedoniji. Po njem poimenovane ulice in avenije najdemo tudi drugod po svetu: v Alžiriji, Angoli, Braziliji, Kambodži, na Cipru, v Egiptu, Etiopiji, Franciji, Gani, Indiji, Italiji, Kazahstanu, Maroku, Nemčiji, Nigeriji, Rusiji, Tuniziji in Zambiji. V Makedoniji ima na Šar planini celo svojo goro, 2748 metrov visoki Titov vrh. Po njem je poimenovan tudi asteroid 1550 Tito, ki ga je leta 1937, še v Kraljevini Jugoslaviji, odkril srbski astronom Milorad B. Protić.
Kipec na Brdu (prav zdaj?) potreben obnove
S Titom pa se te dni še posebej intenzivno ukvarjajo tudi na Brdu pri Kranju. Kranjsko združenje borcev za vrednote NOB je pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU zmotila odstranitev spomenika maršala iz parka na Brdu, kjer bo potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. V javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije pa so pojasnili, da so skulpturo odstranili, ker je potrebna obnove. Kip so prenesli v zaprte prostore, kjer je pripravljen na raziskave, ki so potrebne za izdelavo konservatorsko-restavratorskega programa, pri čemer dogovarjanja o nadaljnjem postopku del še potekajo. Koliko časa bodo dela trajala, ni znano.
