Konzorcij petih domačih gradbincev, ki ga vodi SGP Pomgrad v lasti Stanka Polaniča, pri Pesnici gradi železniški predor, viadukt in odsek nove proge. Toda dogajanje pri dobrih sto milijonov evrov vrednem projektu zdaj preiskujejo kriminalisti.
Na Policijski upravi (PU) Kranj so za Necenzurirano.si namreč potrdili, da vodijo predkazenski postopek na podlagi prijave suma kaznivega dejanja. Po informacijah Necenzurirano.si kriminalisti preverjajo, ali je pri oddaji del na železniški progi med Mariborom in Šentiljem prišlo do kaznivega dejanja goljufije na škodo EU in drugih nepravilnosti. V jedru preiskave je domnevno sporna referenca Gorenjske gradbene družbe (GGD) za gradnjo predora, brez katere se konzorcij domačih gradbincev ne bi mogel potegovati za projekt.
Kot so pojasnili na PU Kranj, je »postopek v fazi preverjanja navedb« iz anonimne prijave. Drugih informacij ne dajejo.
Kdo je vrtal v predoru
Celotna nadgradnja 18 kilometrov dolge proge med Mariborom in Šentiljem bo stala dobrih 253 milijonov evrov, od tega bo približno sto milijonov evrov prispevala EU. Državna direkcija za infrastrukturo je projekt razdelila na štiri dele. Novembra 2019 je enega od sklopov del oddala slovenskemu konzorciju, ki je na razpisu s sto milijonov evrov vredno ponudbo premagal avstrijski Strabag in turški Cengiz. V njem so ob SGP Pomgrad še štiri podjetja:
– Kolektor Koling, del skupine Kolektor Group, kjer nadzorni svet vodi Stojan Petrič,
– Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki ga vodi generalni direktor železnic Dušan Mes,
– GH Holding, kjer je lastnik in direktor Blaž Miklavčič, in
– GGD, ki jo lastniško obvladuje Branko Žiberna.
Izbrani ponudnik mora na trasi proge Maribor–Šentilj zgraditi tudi kilometer in pol dolg predor Pekel. Tudi zato je bil eden od pogojev za pridobitev posla referenca za gradnjo cestnega ali železniškega predora, daljšega od 500 metrov. Konzorciju jo je zagotovila GGD. Predložila je referenco za dela, ki jih je leta 2014 opravila pri gradnji poljanske obvoznice pri Škofji Loki. Šlo je za gradnjo dobrih 700 metrov dolgega predora Sten.
Tu pridemo do sumov nepravilnosti, ki jih zdaj preverjajo kriminalisti. Gorenjski gradbinec namreč predora pri Škofji Loki ni zgradil sam. Prvih 400 metrov predora je izkopalo Primorje, ki mu je direkcija prvotno oddala dela na poljanski obvoznici. Šele po tem, ko je ajdovski gradbinec končal v stečaju, je gradbišče prevzela GGD, ki pred tem ni imela izkušenj z gradnjo predorov. Posel pri Škofji Loki je dobila po zaslugi reference, ki jo je predložil češki partner OHL. Gorenjci so nato zvrtali in do konca zgradili preostalih 300 metrov predora pri Škofji Loki, ki je uporabno dovoljenje dobil leta 2016.
Kot razkriva dokumentacija, je direkcija Gorenjcem leta 2016 priznala referenco v dolžini celotnega predora. A tega po mnenju prijavitelja, ki se je obrnil na policijo, ne bi smela storiti, saj je GGD le dokončala gradnjo predora. Potrdilo o referenci je v imenu direkcije podpisal Tomaž Willenpart, ki vodi sektor za investicije v ceste.
Idrijci so izrinili Gorenjce
Na vprašanje, ali in kako so preverjali referenco za predor na razpisu za nadgradnjo proge Maribor–Šentilj, so na direkciji odgovorili, da »je bila skladno z zakonodajo v postopku javnega naročila imenovana strokovna komisija, ki je opravila pregled ponudbe«. Takrat je bila na čelu direkcije še Monika Pintar Mesarič, ki zdaj vodi direktorat za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo.
Dela v predoru Pekel so se sicer začela prejšnji mesec. Toda GGD ga ne gradi sama. Na direkciji so namreč potrdili informacije, da pri gradnji predora sodeluje tudi Kolektor Koling. Kako je to mogoče, če je na razpisu referenco za predor kot edina predložila GGD?
Kot so pojasnili na direkciji, jim je Kolektor Koling naknadno predložil lastno referenco. Šlo je za obnovo predora na območju ene od železniških postaj na Reki, kjer je podjetje iz Idrije nastopalo kot vodilni partner skupaj s sarajevsko družbo Euro-Asfalt. Kolektor Koling je v sklopu tega projekta »rekonstruiral obstoječo vozno mrežo, vgradil nove telekomunikacijske, signalne in varnostne naprave ter novo železniško razsvetljavo«, piše na njegovi spletni strani. Iz objav v hrvaških medijih je mogoče razbrati, da je vrtalna dela in izkope v skoraj dva kilometra dolgem predoru opravil Euro-Asfalt.
Zakaj se je GGD pri delih v predoru morala umakniti Kolektor Kolingu, ni znano. »Delitev oziroma obseg del, ki ga opravi posamezni partner, je stvar medsebojnega dogovora partnerjev v konzorciju. Partnerji pa so pri izvedbi del medsebojno solidarno odgovorni,« so pojasnili na direkciji, ki jo zdaj vodi Ljiljana Herga, ob začetku del razglašena za botro predora Pekel.
Stojan Petrič kot novi Ivan Zidar
Že nekaj časa pa je jasno, da Kolektor počasi, a zanesljivo prevzema glavno vlogo v domačem gradbeništvu, ki sta jo imela do leta 2009 nekdanji gradbeni velikan SCT in njegov dolgoletni prvi mož Ivan Zidar. Kot je znano, je podjetje 2TDK slovensko-turškemu konzorciju, ki ga vodi Kolektor Koling, letos oddalo oba sklopa gradbenih del na drugem tiru železniške proge Divača–Koper, skupaj vredna 628 milijonov evrov. Sredi maja so na Necenzurirano.si razkrili, da bodo Kolektorjevi podizvajalci pri tem projektu v tem desetletju domala vsi ostali večji domači gradbinci: SGP Pomgrad, SŽ-ŽGP, Riko, VOC Celje ...
Konzorcij, ki ga vodi Kolektor Koling, pri oddaju ponudb na drugem tiru skorajda ni imel konkurence. Od ostalih gradbincev jo je oddal le avstrijski Strabag, in še to le za en sklop del. Že pred tem je Kolektor s Pomgradom in SŽ-ŽGP sodeloval pri poslih na železnicah. Kolektor Koling je tako vodil konzorcij za 47 milijonov evrov vredno modernizacijo dveh odsekov proge med Celjem in Rimskimi Toplicami, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP. Skupaj s Pomgradom in SŽ-ŽGP je izvedel 27 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge med Poljčanami in Slovensko Bistrico.
Na območju severovzhodne Slovenije pa je Kolektor primat prepustil SGP Pomgrad, ki je vodil konzorcij za 44 milijonov evrov vredno modernizacijo proge med Pesnico in mejo z Avstrijo, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP. Vsi trije so za 55,5 milijona evrov izvedli še nadgradnjo prvega odseka železniške proge med Mariborom in Šentiljem.
