Trenutno je v ZD Ptuj 274 zaposlenih, dodatno so po spomladanskem sestanku s sindikatom zaposlili medicinske sestre. Prav vsi zaposleni imajo ves čas epidemije 65-odstotni dodatek. Direktorica zatrjuje, da tistim, ki jim to pripada, redno izplačujejo še 30-odstotni dodatek, skladno z zakonodajo. Tudi nadurno delo je plačano.
Vsa delovišča seveda posledic koronakrize ne čutijo v enaki meri. Medicinske sestre iz splošnih ambulant Zdravstvenega doma Ptuj so prejšnji teden medijem posredovale anonimko, v kateri navajajo, da se na zaposlene izvaja preveč pritiska, da imajo ogromno dodatnih nalog – tudi zunaj rednega delovnega časa –, da se urniki dela konstantno spreminjajo ... Skoraj sočasno so se s podobnimi težavami oglasile tudi medicinske sestre, zaposlene v ptujski bolnišnici. Kaj na očitke odgovarjajo vodstvo obeh zdravstvenih ustanov in sindikati?
»Od samega začetka epidemije, od lanskega marca dalje, se vse bolj pritiska na zaposlene, vse več je dodatnih zadolžitev in celodnevnih delovnih dni. Ne zdi se mi normalno, da delamo dopoldne v splošni ambulanti, popoldne pa na cepljenju ali jemanju brisov. Tako delo toliko časa seveda pušča velike psihične in fizične posledice. Delamo cele dneve, zelo malo smo z družino, vse več je bolniških dopustov med zaposlenimi, posledično drugi dobimo še več dodatnega dela. Razpored dela je skoraj vsak dan popravljen za naslednji dan. Nikoli za en ali dva dni naprej ne veš, kako boš delal. Če imamo slučajno kak prosti dan oziroma dopust, dobimo navodila, da moramo biti stalno dosegljivi na telefon in v primeru potrebe priti na delo,« zatrjujejo pisci anonimke, ki je bila spisana v Zdravstvenem domu Ptuj in prejšnji teden posredovana na mnoge elektronske naslove.
Stalna dosegljivost delodajalcu se jim zdi nedopustna, saj – kot pravijo – za to ne prejemajo nikakršnih dodatkov pri plačah. Sodu pa naj bi dno izbile špekulacije vodstva, da je tudi koriščenje poletnih dopustov vprašljivo.
ZD Ptuj: »Urnikov za cepljenje za mesec dni vnaprej ne moremo pripravljati«
Metka Petek Uhan poudarja, da kljub temu, da so čakalnice prazne, zdravstveni delavci dnevno obdelajo po sto elektronskih sporočil in sto klicev. Poleg rednega delajo imajo tudi ogromno dodatnega dela, kot so brisi, cepljenja ...
Ena izmed težav naj bi bil konstantno spreminjajoč se urnik dela. O tem direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pravi: »Kadar so delavci prosti, jih ne kličemo, urniki se spreminjajo samo, ko pride do izjemnih primerov. Ko nekdo zboli ali dobimo več cepiva, kot smo načrtovali. Urnik za redno delo se pripravi mesečno, pri cepljenju pa to ne gre, ker nikoli ne vemo, koliko odmerkov cepiva bomo prejeli. Po navadi ga pripravimo v petek za naslednji teden, enkrat potrebujemo več, drugič manj delavcev.«
Direktorica se zaveda težav na posameznih deloviščih in zatrjuje, da se trudijo v delovne procese vključevati vse zaposlene iz vseh enot, v prihodnje bodo to sodelovanje še okrepili. V zadnjih mesecih so zaposlili sedem novih medicinskih sester, zdaj bodo šli še v iskanje študentov za dela, ki jih lahko opravljajo.
Sindikat presenečen: »Klic vsakega zaposlenega jemljemo resno, a večina zadev je urejenih«
Dušan Janžekovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva v ZD Ptuj, v katerega je vključenih več kot polovica zaposlenih, se je v torek sestal z direktorico. Kot pravi, so zadeve, ki so zdaj pricurljale v javnost, reševali že od marca letos. Težave medicinskih sester so mu tako že znane, preseneča pa ga, da je anonimka objavljena zdaj, kot pravi, ko je veliko teh zadev že rešenih: »Trudimo se prisluhniti vsem delavcem. Vemo, da je največji problem v splošnih ambulantah, že marca smo to izpostavili. Veliko stvari smo skupaj z direktorico tudi uredili. Strinjala se je, da se zadeve rešijo. Vsak tak klic človeka je skrb vzbujajoč in ga resno jemljemo. Dela je preveč, situacija je takšna, kot je. Apel gre zdaj na vse enote, da poiščejo rezerve, ker niso vsa delovišča enako obremenjena. Vse to zdaj je posledica tega, da se več let nabirajo problemi v zdravstvu, odnos do srednjih medicinskih sester že dolgo ni več ustrezen, delajo za minimalne plače.« Zadovoljen je, da bodo dobili pomoč študentov.
Bolnišnica: »Izstopa želja po koriščenju več dni letnega dopusta«
Del svojih težav so na list prelili tudi zaposleni v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Direktorica Anica Užmah pravi, da se zavedajo težkega položaja, v katerem so se znašli zdravstveni delavci v času epidemije: »Povečane obremenitve trajajo že predolgo, zato se pojavljajo odsotnosti, tudi fizična izgorelost. Že tako omejene kadrovske zmogljivosti bolezen covid-19 še poslabšuje. Odsotnosti poskušamo nadomeščati, stalno imamo odprte razpise, pomagamo si s študenti. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je problem, star več kot desetletje, in ga ni mogoče rešiti čez noč.«
Tako kot Pevec tudi ona izpostavlja plačni sistem, ki po njenih besedah ni magnet za zaposlovanje, še posebej ne na bolnišničnih oddelkih, kjer je delo težje: »Posebno zahtevna je intenzivna terapija, ki je s covidom-19 tudi najbolj dodatno obremenjena, medtem ko so načrtovani programi v tem času na nižji realizaciji, saj se obseg prilagaja razpoložljivim kapacitetam.«
Zaposleni naj sicer vodstvu ne bi neposredno predstavili svojih težav, so ga pa izrazili prek strokovnih vodij: predvsem naj bi želeli koristiti več dni letnega dopusta. Direktorica to razume, a kot pravi, zaradi potreb dela vseh želja preprosto ni mogoče upoštevati. »Dopuste koristijo, kolikor je mogoče. Poletni dopusti so načrtovani. Kako bodo načrti uresničeni, pa je v veliki meri odvisno od pritiska bolnikov na storitve. Če se bo epidemija umirila, bo lažje,« dodaja Užmahova.
Veliko težav imajo s pomanjkanjem zdravniškega kadra; predvsem na področju interne medicine, ki je tudi najbolj vpeta v obvladovanje covida-19. Zadeve obvladujejo s pomočjo specializantov in s sodelovanjem drugih delavcev.
Pevec: »Zdravstveni delavci nismo največje žrtve epidemije!«
Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice, se zaveda, da je epidemija naporna za vse zaposlene v zdravstvu: »Ampak dileme, ali bomo bolnikom pomagali ali ne, ne sme in ne more biti. Navedbe iz anonimke delno poznam, za nekatere stvari vem, da ne držijo. Zaposleni na negi imamo enako število obravnav kot prej in več pomoči v njihovih procesih kot kadarkoli. Dopusti so mogoči, saj tudi denimo v programih operacij delo prilagajamo dopustom v enoti intenzivne terapije. Plačali smo vse covidne dodatke, in to za vse ure, ne samo za določen delež; gotovo pa so obremenitve mnogo večje, kot so bile pred epidemijo – toda ali so take, da je zato treba pisati anonimke?«
Pevec je prepričan, da večina zaposlenih izjemno prizadevno izvaja svoje naloge, kar se kaže v uspešnem spopadanju z epidemijo: »Epidemija nas ni spremenila samo z boleznijo, zelo je razgalila tudi vse druge naše človeške slabosti in kljub vsemu izjemnemu trudu mislim, da zdravstveni delavci in sodelavci nismo največje žrtve epidemije. To so umrli, bolniki, njihovi svojci in ogromno ljudi, ki jih je epidemija potisnila ekonomsko na rob.«
Izpostavlja pa še eno anomalijo plačnega sistema, po katerem enake dodatke prejmejo tisti na najtežjih deloviščih v zdravstvu – negovalni kader – kot tudi vsi drugi.
