Združenje Srebrna nit, ki si prizadeva za dostojno starost, vlado Janeza Janše nagovarja, naj prepozna, da bi bilo starejšim treba nameniti več vpliva na delovanje domov starejših občanov (DSO).
»Stanovalci kot uporabniki in plačniki storitev v DSO morajo postati vsaj enakopravni in enakovredni, če ne najpomembnejši odločevalci v domovih, in morajo imeti neposredni vpliv na vse odločitve v DSO. V primerih, ko stanovalci niso več sposobni odločanja, pa naj to vlogo prevzamejo njihovi sorodniki oziroma skrbniki,« je predlog Srebrne niti.
Vpliv na odločanje
Združenje razloži, da zdajšnja zakonska ureditev delovanja organov zavoda temelji na zastarelem in nikoli dodelanem zakonu o zavodih iz leta 1991, ki je po njihovem mnenju neprimeren za področje socialnega, še posebej pa domskega varstva. »Uporabniki niso več pasivni prejemniki določenih storitev in pravic, temveč tudi naročniki in plačniki, zato je prav in nujno potrebno, da se njihov vpliv na odločanje v domovih poveča. Opozorimo tudi, da je vse več uporabnikov domov nameščenih v zasebna podjetja koncesionarjev, kjer jim niti zakon niti koncesijska pogodba ne zagotavljata pravice do soodločanja pri upravljanju,« v imenu Srebrne niti izpostavlja njihova predsednica Biserka Marolt Meden.
Politika je glavna
Poudarja še potrebo po depolitizaciji domov starejših. »Zdajšnja praksa kaže, da so tako direktor kot predstavniki ustanovitelja in lokalne skupnosti v svetih zavodov domov starejših praviloma izbrani in postavljeni na podlagi politične pripadnosti, in ne zaradi strokovnosti, izobrazbe, izkušenj ali vsaj izkazane empatije do področja, ki bi ga vodili,« so njene besede, h katerim doda, da so predstavniki ustanovitelja v svetih zavodov vedno v večini: njihovo število presega skupno število predstavnikov zaposlenih, lokalne skupnosti in uporabnikov. »To pomeni, da je politika, in ne stroka, glavni odločevalec pri upravljanju in delu zavoda (doma), zaposleni ali uporabniki, ki so jim storitve namenjene in jih tudi plačujejo, pa so postavljeni na stranski tir. Takšni sveti zavodov so farsa, skozi katero politika legitimira svoje trenutne interese,« pravi Marolt Medenova.
Zato predlagajo tripartitni sestavi svetov zavodov, s tretjino predstavnikov ustanovitelja in lokalne skupnosti, tretjino zaposlenih in tretjino uporabnikov oziroma njihovih sorodnikov. »Vztrajamo pri spremembi zakona o zavodih in posledično vseh ustanovitvenih aktih domov starejših, v katerih je treba skladno s potrebami sodobnega razumevanja opredeliti sestavo svetov zavodov, ki je nato definirana v statutu vsakega DSO.«
Naj bo tako kot v šoli
Vsi DSO-ji bi po njihovo morali imeti javno objavljeno poimensko sestavo svetov zavodov, s kontaktom za možnost komunikacije uporabnikov z zavodom. Tudi zapisi sklepov sej svetov zavodov bi morali biti objavljeni na spletni strani vsakega zavoda in na oglasni deski v DSO, poudarja sogovornica.
Biserka Marolt Meden kot smotrno vidi, da bi se sledilo praksi izobraževalnih ustanov, ki so s posebnimi zakoni že uspešno povečale vpliv stroke in uporabnikov storitev (dijakov, študentov in staršev) ter eliminirale prevelik vpliv politike. V praksi je to na ravni predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja videti tako, da so predstavniki otrok v organih upravljanja starši, v srednjih šolah so v svetih zavodov tako predstavniki ustanovitelja, predstavniki zaposlenih kot predstavniki staršev in celo kakšen dijak.
