“Za to razpravo smo imeli rezerviran dan v prejšnjem tednu, veliko stvari smo morali prestaviti v tem času, ki je trojni izziv. In potem vržete dnevni red seje in razpravo organizirate na dan, ko ima vlada covid sejo, vrsto pripravljalnih sestankov in ko imamo obvezen sestanek med vlado in predsedniki poslanskih skupin Evropskega parlamenta, česar ni možno prestaviti, ker je planiran eno leto vnaprej. Mislim, čestitke geniju, ki je ta tajming naredil,” je predsednik vlade Janez Janša najprej v svojem stilu odgovoril na danes večkrat slišane očitke, da ne spoštuje državnega zbora, ker v razpravi o predlogu ustavne obtožbe, ki so jo zoper njega želijo vložiti opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica, ni bil prisoten.
"Ukradli ste nam volitve"
Ob tem je bil kritičen do tega, da opozicija ustavno obtožbo vlaga v “času krize”, ki po njegovem mnenju ni pravi čas za ta inštrument. “Mi smo bili večino časa v opoziciji in smo uporabljali različne inštrumente, tudi ustavno obtožbo. Ampak smo imeli neko mero. Je čas, ki je normalen in je čas, ki je krizen. Zdaj smo v kriznem času, imamo epidemijo in to že več kot eno leto,” je dejal Janša. Manever opozicije je zato označil za absurden in dejal, da bi tudi oni v času vlade Marjana Šarca lahko blokirali postopke, pa da jih niso. “Vi ste nam ukradli volitve, protiustavno jemali mandate, mi smo imeli dovolj poslancev, da bi lahko vsak dan vložili zahtevo za izredno sejo in blokirali proceduro. Nismo,” je dejal.
"Jaz vem, kaj piše v tej ustavi, vsak stavek smo šli skozi"
Janša je ob tem ostro zavrnil očitke, da je ravnal protiustavno. “Glejte, to je ustava,” je dejal in dvignil natisnjen izvod Ustave RS. “Jaz sem bil član ustavne komisije, ki je to ustavo dogradila, sprejela po dolgih dnevnih in nočnih sejah, skupaj s temeljno ustavno listino prej, ki je pravzaprav začetek življenja prave parlamentarne demokracije v samostojni državi. Jaz vem, kaj piše v tej ustavi, vsak stavek smo šli skozi.”
Protiustavnost spet očital Levici
Prepričan je tudi, da je absurdno, da je pod predlog ustavne obtožbe podpisana stranka Levica, ki je po njegovem mnenju tista, ki naj bi delovala protiustavno. “In zdaj stranka, ki ima v svojem programu napisano, da bo ukinila predstavniško demokracijo in jo nadomestila s sistemom, kakršnega smo nekoč že imeli in iz katerega smo pred 30 leti odšli, meni očita kršenje ustave. Ta stranka v svojem programu piše, da nasprotuje zasebni lastnini tržnega gospodarstva. V tej ustavi je socialno tržni sistem zapisan kot temelj, kako mi urejamo ekonomske odnose v tej državi. To so zelo absurdni očitki,” je dejal.
Na epidemijo bi se bilo potrebno pripraviti pred tremi leti pa ni bilo narejeno nič
Naslovil je tudi očitek, da se je vlada pod njegovim vodstvom slabo odzvala na epidemijo. “Ko govorimo o epidemiji in teh očitkih, je treba priznati, da je Slovenija imela težak drugi val epidemije, imamo še vedno številke, ki so daleč nad tem, kar je bilo lani v istem času. Samo je treba to razpravo začeti na začetku.” Poslancem je pokazal poročilo skupine strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije, ki je Slovenijo obiskala junija 2017. “V tem poročilu piše vse, kaj bi morala Slovenija narediti, zato da bi bla pripravljana na epidemijo. Zelo natančno piše, kje so pomanjkljivosti. Nič od tega do 13. marca 2020 ni bilo narejeno. Ma nič od tega ni bilo narejeno. Nič. Dvomim sploh, da je to poročilo takratna vlada sploh obravnavala. Tudi nam ga ni nihče predal ob primopredaji, pa smo prevzeli dolžnosti en dan po tem, ko je bila epidemija razglašena.”
Janša je izrazil prepričanje, da “če bi bilo to, kar je Svetovna zdravstvena organizacija Sloveniji priporočila tri leta pred epidemijo narejeno, potem mi danes ne bi imeli 4000 in več mrtvih zaradi covida, ampak mogoče polovico al pa največ dve tretjini. Pričakovati, da se bo čez noč naredilo kar se prej ni tri leta, kljub temu, da smo bili uradno opozorjeni, je pa malo mimo,” je še dejal premier.
Glasovanje predvidoma zvečer
Poslanci bodo o obtožbi razpravljali še predvidoma do večera, ko bo potekalo glasovanje o njej. Če jo bodo potrdili, bo ustavno sodišče odločalo o tem, ali je obtožba utemeljena ali ne. V prvem primeru lahko sodišče odloči, da predsedniku vlade funkcija preneha, če kršitev ustave ne ugotovi, pa ga oprosti.
