Upravam dali proste roke; koronski dodatki za najbolje plačane
Luka Tetičkovič
26. 5. 2021, 06.32
Posodobljeno: 26. 5. 2021, 10.46
Deli članek:
Zdravniki in uprave nekaterih domov starejših občanov so si med epidemijo polnili žepe s 100-odstotnimi koronskimi dodatki, kratko pa je potegnilo osebje, ki je dejansko delalo s pacienti, jih negovalo, čistilo okuženo perilo ter površine.
Profimedia
Sredstva za koronske dodatke so razporejali med najbolje plačane.
STA
Nekdanji direktor DSO Preddvor Matej Križanič.
Matej Jemec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja na velika neskladja pri izplačevanju koronskih dodatkov. To je omogočila vlada, ki je predstojnikom v 71. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic na gospodarstvo in prebivalstvo pustila proste roke pri razporejanju dodatkov. Nekateri direktorji javnih zavodov so si dodatke izplačevali kljub temu, da jim zakon o sistemu plač v javnem sektorju to prepoveduje.
»V tem členu seveda piše, da mora predstojnik pri določitvi tega dodatka upoštevati obremenitev, izpostavljenost ter dodeljena finančna sredstva. A ker je edini jasen kriterij višina sredstev, ima direktor praktično proste roke, da odloča, kdo je bil res preobremenjen in kdo res v nevarnosti. Še posebno ker na to odločitev predstojnika ni pritožbe,« kritizira Jemec.
Tako »je prišlo do takih anomalij, kot na primer v Domu starejših občanov Preddvor. Kot sem pojasnil, je na primer za april 2020, ko smo bili vsi nekako v krču, kako se bo epidemija razpletla, direktor (Matej) Križanič sebi ter svoji ožji in zvesti ekipi izplačal dodatek 100 odstotkov za vse ure, medtem ko je delavcu bolničarju, ki ima plačo okoli minimalne, dodelil dodatek za nevarnost in posebno obremenitev zaradi covida-19 le v višini okoli 50 odstotkov,« Jemec komentira konkretna neskladja, ki jih je opazil.
Direktor prejel šestkrat večji dodatek kot bolničar
Uradni sklep konkretnega primera DSO Preddvor hranimo v uredništvu. »Torej če smo konkretni: Križanič je ocenil, da si je aprila 2020 zaslužil 100-odstotni dodatek za vse oddelane ure. Medtem ko je ocenil, da si je bolničar negovalec, ki je delal neposredno s stanovalci, zaslužil dobrih 50 odstotkov dodatka za vse ure,« povzema Jemec. Pri tem je plača direktorja uvrščena v 50. plačni razred, torej si je »v aprilu podelil dodatno plačo v višini dobrih 3000 evrov«. Bolničar negovalec, ki je v letu prejemal minimalno plačo v višini 940 evrov, pa je po svojem 50-odstotnem deležu prejel le dodatek v višini 450 evrov, je preračunal Jemec. To je šestkrat manjši znesek, kot ga je prejel direktor, ki z obolelimi sploh ni imel stika.
Seveda konkreten primer ni osamljen, saj je že nacionalna televizija v oddaji Tarča razkrila, da so koronske dodatke v višini dvojne plače prejemali zdravniki, ki sploh niso delali covidnimi pacienti. Rekorder med njimi je decembra zaslužil 27 tisočakov bruto.
---
Zunanje čistilke dodatka sploh niso prejele
Čistilke, najete prek zunanjega izvajalca, ki so bile v slovenskih bolnišnicah v stiku z okuženimi površinami, pa koronskega dodatka sploh niso prejemale, je prejšnji mesec opozoril sindikat obrti in podjetništva. Zaradi načel pravne varnosti in spoštovanja pravic delavcev v gospodarstvu so vložili zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti sedmega protikoronskega zakona. Tudi minister za zdravjeJanez Poklukar je zaradi omenjenih neskladij odredil nujno izvedbo nadzora, ki ga bodo morali izvesti javni zdravstveni zavodi in za ta namen predvideti sredstva v finančnih načrtih.
STA
