Zakaj je za Osilnico tako težko napovedati vreme?
Vreme napoveduješ za določeno območje. Vremenski procesi od nekod prihajajo. Če bi rad vreme za vso Slovenijo napovedal v nekaj stavkih, je treba včasih kakšne stvari zanemariti, sicer bi lahko napisal cel roman in bi bilo vse skupaj predolgo in nerazumljivo. Problem je, kadar imaš nekje neko ostro mejo, kot je primer pri Osilnici. Ne veš, kdaj bo nekaj do tja prišlo in kdaj se bo to začelo dogajati. Če rečeš: dopoldne bodo od jugozahoda prihajale padavine, je tisto območje najprej na udaru. Če si v notranjosti Slovenije, je vedno neka tamponska cona in lahko rečeš: aha, zdaj je pa tam že in bo kmalu tudi pri nas.
Za Slovenijo je na splošno težko napovedati vreme. Lažje je nekje ob obali Atlantika ali sredi Panonske nižine.
Seveda. Pa ne samo za Slovenijo, tudi za Avstrijo, severno Italijo ali za Apenine. Hribi vplivajo na razvoj vremenskih procesov, včasih jih odbijejo, včasih oslabijo, upočasnijo, ustavijo. Pa ne le hribi. Pri nas se tudi globoko v celino zajeda Jadransko morje, ali pa kopno: na primer Italija se kot škorenj zajeda v Alpe ter Genovski zaliv v hribe nad njim. Meja med morjem in kopnim dodatno vpliva na to, da se vremenski procesi zapletejo. Tako nastane tudi genovski ciklon. Če ne bi bilo Alp, ne bi nastal.
Genovski ciklon povzroči, da na Gačah pade veliko snega, v Kranjski Gori pa nič.
(smeh) Genovski cikloni potujejo nekoliko južneje, zato je težišče dogajanja južneje, kot če bi šla fronta čez Alpe, zato se to res lahko zgodi, ker so ti cikloni manjši kot cikloni zmernih širin, ki prihajajo iznad Atlantika nad Evropo. Tako je območje padavin manjše in je gradient padavin velik, torej pade veliko padavin na majhnem območju. Dejansko se zgodi, da je središče padavin nekje v Gorskem kotarju, na Gorenjskem pa jih ni.
S čim vsem si prognostik pomaga pri napovedi vremena?
Vreme se, poenostavljeno rečeno, računa. Prognostik ima na voljo rezultate meteoroloških modelov.
Računalniških?
Računalniških. Meteorološki model je skupek enačb, ki opisujejo dogajanje v ozračju. To pomeni, da tako, kot lahko za avto izračunamo, kakšno pot bo naredil, če bo vozil s hitrostjo 60 km/h in eno uro, za en delček zraka, ki ima določeno hitrost, izračunamo, kam se bo premaknil v eni uri. To je zelo poenostavljeno. Teh delčkov zraka je ogromno. Na zrak podnevi vpliva sončno sevanje in ponoči ohlajanje, izhlapevanje vode, če imamo oblak, tudi iztekanje vode. Tu gre za termodinamiko, fiziko tekočin in plinov, poleg tega pa je treba upoštevati relief, ne samo oblike in nadmorske višine, ampak tudi hrapavost površja. Če je vodna gladina, je to sorazmerno gladka podlaga, če je gozd, pa je podlaga veliko bolj hrapava, kot če imamo koruzno polje ali travnik. Vse to je treba upoštevati, pa tudi to, da voda izhlapeva iz tal. Teh vplivov je ogromno in zato so meteorološki modeli zelo zapletene enačbe oziroma računalniški programi.
Zato se meteorologija študira na fakulteti za matematiko in fiziko.
Tako je, točno tako.
Kaj pa izkušnje meteorologa? Kakšen je njihov delež pri izdelavi vremenske napovedi?
Tudi to. Kakšen delež predstavljajo izkušnje, je pa težko presoditi. Zaradi Zujfa smo na našem zavodu kar nekaj let ostali brez zanamcev, nismo zaposlovali. Nastala je velika vrzel med starejšimi in izkušenimi meteorologi ter tistimi mladimi, ki smo jih zaposlili v zadnjih letih in šele pridobivajo izkušnje. Zdaj vidim, kje imajo težave, kje delajo napake, ki jih jaz ne bi naredil, ker imam izkušnje. Vendar je danes vloga izkušenj bistveno manj pomembna, kot je bila nekoč. Osnova, ki temelji na modelih in statistiki, je tako napredovala, da ti danes da res ogromno, kar še posebej velja za srednjeročne prognoze za štiri in več dni vnaprej. Tu si z izkušnjami nimaš več kaj pomagati.
Zato prognostiki delate napovedi samo za naslednje tri dni.
Štiri. Izkušnje ti pa pomagajo predvsem pri lokalnih napovedih, pri napovedih vremena za točno določen kraj, na primer.
Kam naj torej pogledamo, da bomo dobili najbolj zanesljivo napoved? Na spletu je cel kup meteoroloških strani, ki napovedujejo vreme praktično za vsako vas posebej.
Večina napovedi na teh straneh temelji na resni meteorologiji, na modelih, na resni znanosti. Stvar je samo v tem, kako podatke interpretiraš. Tudi mi imamo dve strani, Meteo.si in Vreme.si. Jaz pravim, da je na Vreme.si prikaz vremena bolj populističen; lahko izbereš poljuben kraj, vtipkaš na primer Cerklje ob Krki, pa ti nariše graf s temperaturo za vsako naslednjo uro in vremenski simbolček zraven ter smer in jakost vetra. Vse. Po eni strani je to »vav«. Si misliš, kako super je, da lahko za svojo vas izvem, natančno ob kateri uri bo začelo deževati. Vendar je tak način prikaza vremenske napovedi lahko pogosto zavajajoč. Vedno je treba vremensko napoved prebrati, da vidiš, kaj se dogaja, in šele potem si ogledaš sličice. Kadar imamo krajevne plohe, modeli niso sposobni napovedati, kje in kdaj bo deževalo, lahko napovedo le to, da plohe bodo. Za točno določeno točko lahko model napove ploho, ki je potem ne bo, in obratno. V tem primeru so take napovedi neuporabne. Če pa prebereš tekstovno napoved, ki pravi, da so možne popoldanske plohe, veš, da bo dopoldne sonce. Jaz niti približno ne poznam vseh spletnih meteoroloških strani. Če želim vedeti, kakšno bo vreme, bom pogledal na naše strani (Arso, op. p.), če bom denimo v Bolgariji, pa si bom vreme ogledal na strani njihovega državnega hidrometeorološkega zavoda.
Kako je pa z vašo stranjo Meteo.si?
To je stran s širokim izborom možnosti, kaj si želiš ogledati. Tu so zelo različni podatki o vremenu, so različne napovedi, polje padavin, polje temperatur, verjetnostni razponi za neki vremenski pojav, satelitske in radarske slike …
Tu je treba pa že nekaj več vedeti o vremenu ...
Predvsem si je treba vzeti več časa. Danes bi človek rad vse instant in na hitro, in če na ta način bereš vremensko napoved, boš hitro rekel, da je bila napoved napačna, vendar je vprašanje, ali je bila res napačna, ali je nisi le ti narobe razumel.
Vreme se spreminja …
Vreme ali podnebje in vremenski procesi?
Značilnosti vremena na nekem območju v daljšem časovnem obdobju, torej podnebje. Koliko se je vreme oziroma podnebje spremenilo v času našega življenja?
Vreme kar precej. Še najbolj to občutimo pozimi, saj je to, ali imamo sneg ali ne, zelo očitno. Ko smo bili otroci, smo vso zimo smučali na bregu za hišo, zdaj pa kakšno zimo otroci tega ne morejo početi niti en dan. Morda je sneg le dva ali tri dni in ga je premalo. Vidimo, da zime postajajo toplejše. Vidimo tudi, da so vročinski valovi poleti daljši ali pa pogostejši. Če si ogledam podatke za nazaj, vidim, da nekoč ni bilo pet ali celo deset dni zapored nad 30 stopinj ali pa petnajst dni nad 30 stopinj v enem mesecu. Še sam sem bil presenečen, ko sem si ogledoval, kakšno je bilo vreme v preteklosti. Danes je topli del leta toplejši, več je vročinskih valov, kar je poleg snega še en očiten dokaz, da smo v obdobju, ko se podnebje segreva. Ali je zdaj več suš, bi bolje vedeli kmetijci, agrometeorologi. Ni vse samo v tem, koliko padavin pade v določenem časovnem obdobju, ampak kako. Zdaj so pogostejši nalivi. Te padavine so za zemljo dosti manj učinkovite, kot če dežuje manj silovito in dalj časa. Ob nalivu voda odteče in ne premoči zemlje tako v globino.
Kaj so vzroki teh sprememb?
Ja, kaj so vzroki teh sprememb? Vzrok je segrevanje ozračja. Vsak fizikalni sistem, če mu dodaš energijo, postane bolj živahen. Če parni stroj bolj zakuriš, bo več pare in stroj bo imel več moči, kot če kuriš manj. Zaradi segrevanja ozračja izhlapeva več vode. Osnovna energija je sončna, vendar … Tisti, ki malo bolj razume fiziko, bo to razumel – za vremenske procese je osnovna energija sproščanje latentne toplote vode pri kondenzaciji. Daš liter vode na štedilnik, ga prižgeš in izmeriš količino elektrike, ki jo porabiš, da vsa voda izpari. Ta voda gre v zrak in tam ostane v obliki vodne pare. Ta proces je reverzibilen. Ko se ta voda kondenzira nazaj v vodne kapljice, se bo natanko enaka količina sprostila nazaj v ozračje. Kondenzacija torej odvaja toploto v okolico in ta toplota spodbuja na primer nastanek neviht, tropske ciklone.
Kaj vse torej vpliva na podnebne spremembe? Najbrž ne samo to, da se vozimo z avtomobili in proizvajamo elektriko.
Podnebne spremembe so na Zemlji večni cikli. Vprašanje pa je, v kakšni meri so te spremembe naravne. Podnebne spremembe lahko s svojo dejavnostjo povzroča tudi sonce. Ampak trenutno je sonce v fazi manjše aktivnosti. Tu bi pričakovali ravno nasprotno, torej ohlajanje. Soncu za tokratne podnebne spremembe res ne moremo naprtiti krivde. Ko ljudje raziskujemo stanje okoli sebe, sklepamo na podlagi vsega razpoložljivega znanja, ki ga imamo. Vse znanje, ki ga ima danes na voljo meteorologija, kaže na to, da se ozračje segreva zato, ker se povečuje količina toplogrednih plinov. Poleg vulkanov pa razen človeka ni kakšnih drugih pomembnih virov nastanka toplogrednih plinov. Res je sicer, da ta ciklus začne poganjati sam sebe naprej. Če se zvišuje temperatura, se tali led na polarnih predelih. Tali se permafrost, v katerem je zamrznjenega ogromno metana, ki do zdaj ni bil na voljo, zdaj pa se zaradi segrevanja sprošča v ozračje. Ta metan dodatno prispeva k segrevanju ozračja.
Torej tudi če zdaj ustavimo vso svojo dejavnost, ki vpliva na nastanek tople grede, se ta proces ne bo ustavil.
Šel bo naprej. A ne vemo natanko, koliko časa se bo to dogajalo. Prej ali slej se bo ustavilo, vendar je vprašanje, pri kakšnem ravnovesnem stanju.
Kako resno se moramo zamisliti nad tem, kar počnemo? Kaj bi morali storiti, da bi opazno vplivali na zaustavitev teh procesov? Koliko bi se morali omejiti?
Tega pa ne znam točno povedati. Vsako leto objavijo, kdaj smo porabili količino naravnih virov, ki pripada naši generaciji, in kdaj začnemo porabljati naravne vire, ki pripadajo prihodnjim generacijam. Že ti podatki kažejo, da porabimo preveč. Vsi gledamo samo na podnebne spremembe, vendar to ni edini problem. S svojim načinom življenja ogrožamo tudi preživetje prihodnjih generacij. Že zato bi se morali omejiti. Uničili si bomo vodo. Proizvajamo polutante in z njimi onesnažujemo okolje. Proizvajamo snovi, ki nam škodijo, in čedalje bolj postajajo del našega okolja. Ena takih snovi je mikroplastika. V vodo spuščamo snovi, ki so hormonski motilci in povzročajo neplodnost pri živalih in tudi pri ljudeh. Plodnost moških se je v zadnjih sto letih bistveno zmanjšala. Težav pri zanositvi je danes pri parih čedalje več. Že zato je obstoj človeka na Zemlji vprašljiv. Za Zemljo bi bilo sicer dobro, če bi se znebila človeka, če se ne bi več tako razmnoževal. Na Zemlji nismo sami. Ko se širimo, povečujemo svoje potrebe in jemljemo življenjski prostor drugim živim bitjem, od katerih pa smo tudi odvisni, a se tega ne zavedamo. Sam sicer nisem veren človek, vendar pravim takole: bog je dal Zemljo človeku v upravljanje in dal mu je tudi pamet, da bi svoj življenjski prostor upravljal s pametjo. Vsak, ki je kristjan, bi, če bi bil do sebe res pošten in iskren, dejansko videl, da to, kar počne, nikamor ne pelje. Če nisem veren, to ne pomeni, da sem zaradi tega manj odgovoren. Ne vem, kdaj bomo ljudje spoznali, da je to, da voziš smeti, med katerimi so tudi snovi, ki so na daljši rok zelo škodljive, v naravo, narobe. Ena kapljica motornega olja onesnaži en kubični meter vode. Če pustiš v naravi prazno plastenko olja in če tistih nekaj kapljic, ki so v njej ostale, steče v zemljo, bo to onesnažilo toliko in toliko podtalnice.
Vendar dokler imamo enak družbenoekonomski sistem, ne moremo biti ravno optimistični.
Natanko tako. Sem pesimist in se bojim. Kdo bo spremenil ekonomski sistem, ki ga imamo zdaj? Nimam vizionarskih sposobnosti, da bi videl rešitev, kako to spremeniti. Zdi se mi, da kapital celo čedalje bolj vpliva na naša življenja. Vsi poskušajo ustreči samo gospodarstvu in kapitalu, da bo imel večje dobičke, da bo bolj konkurenčen, in tako naprej v neskončnost. To nas ne pelje nikamor drugam kot zgolj v povečevanje porabe. Saj lahko na nekem področju zmanjšamo porabo, a se ta poveča na nekem drugem področju. Tako je tudi z elektrifikacijo avtomobilov. Da bi s tem kaj dosegli, bomo morali proizvesti veliko količino novih avtomobilov, za to bomo porabili zelo velike količine energije in proizvedli zelo velike količine odpadkov, in tako ne bomo ničesar rešili. Kam bomo dali vse stare avtomobile in odpadke, ki bodo nastali pri razgradnji? Nekaj je sicer mogoče reciklirati, a za vsako razgradnjo in reciklažo spet potrebuješ energijo. Saj se recikliranje in ponovna raba lepo sliši, ampak s tem zelo povečujemo porabo energije. Dokler nismo reciklirali, nismo porabljali energije za reciklažo. To je sicer bogokletno reči. Tudi sam sem vesel, da se odpadki reciklirajo, morda zato manj snovi jemljemo iz narave. Tu je težko biti pameten. Sam nisem tako pameten, da bi videl recept, kako to rešiti. Bojim se, da tisti, ki narekujejo proizvodnjo in življenje na Zemlji, svojega delovanja ne bodo hoteli spremeniti, saj nočejo manj zaslužiti.
