Nov datum so na izredni seji DZ predlagale koalicijske SDS, NSi in SMC, čemur so ostro nasprotovali v delu opozicije. Poslanci so bili razdeljeni tudi glede vsebine novele, iz obeh strani je bilo slišati očitke o zavajanju.
V SDS, NSi in SMC so zamik datuma, ki ga je podprlo 43 poslancev, 42 pa jih je bilo proti, utemeljili s tem, da je treba pred referendumom vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. "Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so zapisali.
Do dopolnila so bili kritični v več opozicijskih strankah. "Kaj se je v 24 urah tako zelo spremenilo, da so SDS, NSi in SMC vložile amandma k današnjemu predlogu odloka in spremenile datum izvedbe referenduma iz 4. na 11. julij?" je zanimalo poslanko LMŠ Tino Heferle, potem ko so poslanci omenjenih strank v ponedeljek na pristojnem odboru DZ podprli prvotno predlagani datum.
Po njenih besedah si je manjšinska koalicija privoščila še en spreten manever: "Da če že ne more prepovedati referenduma, bo pa prilagodila datum tako, da bo udeležba kar se da majhna, ker vemo, da je treba zagotoviti kvorum, da zakon na referendumu pade."
"Zamik datuma s 4. na 11. julij ni nič drugega kot klicanje po tem, da je čim manj ljudi doma, da je udeležba čim nižja, da so ljudje na dopustih in se zato referenduma ne morejo udeležiti," se je mnenju poslanske kolegice pridružil Primož Siter iz Levice.
Dejan Židan (SD) je izpostavil, da se da napako popraviti tudi takoj. "Že naslednji teden lahko imamo izredno sejo in se ta popravek naredi," je bil jasen.
Poslanci so razpravljali tudi o vsebini novele zakona o vodah, ki jo je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke.
Več koalicijskih poslancev se je strinjalo z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki je na današnji seji ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikom referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša, to pa je več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča.
Zbiranje podpisov pa se je po oceni poslanke NSi Ive Dimic zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo, dostop do vode, čeprav imamo to že vse zapisano v sami ustavi in ima vsak državljan in državljanka pravico do tega.
O noveli zakona bodo imeli končno besedo državljani. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
