Predvideni znesek sredstev iz evropskega sklada za okrevanje za pomoč kmetijstvu se je prepolovil. Namesto 76 bo panoga deležna le 38 milijonov evrov, pa še ta denar bo večinoma namenjen digitalizaciji, kar pomeni, da bodo na račun kmetov služila računalniška podjetja.
Spomnimo, da so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ob začetku priprave Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) že avgusta lani skupaj s ključnimi organizacijami pripravili predlog projektov v višini skoraj 400 milijonov evrov. Ker so želje in potrebe v posameznih sektorjih bistveno presegale okvir razpoložljivih 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, je vlada kmetijskemu ministrstvu, kakor tudi vsem ostalim, naložila zmanjšanje nabora projektov.
Na ministrstvu zadovoljni
»Tako smo upoštevali dodeljeno kvoto sredstev, ki je znašala 76,4 milijona evrov.Nato je bil v sklepni fazi priprave omenjenega načrta marca letos na vladi dogovorjen končni razrez sredstev, v okviru katerega bo kmetijskemu resorju dodeljenih 38,7 milijona evrov. Sredstva so bila znižana tudi drugim resorjem, vsebina načrta je bila nato usklajena z Evropsko komisijo,« so pojasnili na MKGP. »Ker so izzivi številni, zahtevni in večplastni, hkrati pa sredstva omejena, je bilo zavzeto stališče, da se preveri možne komplementarne vire financiranja:na primer sredstva kohezijske politike, skupne kmetijske politike (SKP) in integralnega proračuna.«
Na kmetijskem ministrstvu so, kot pravijo, zadovoljni z izplenom pogajanj, saj menijo, da jim je v NOO uspelo vključiti »strukturne in ambiciozne projekte, ki izrazito podpirajo pametni, zeleni in digitalni prehod«. »Ohranili smo denimo izredno močan projekt digitalizacije v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu, za katerega je namenjenih 28,3 milijona evrov, projekt Inštituta za hrano, ki je vreden 5,3 milijona evrov, in projekt Centra za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov v višini 5,1 milijona evrov. Ob tem bi radi poudarili, da neuvrščeni projekti ne bodo pozabljeni, saj jih bomo smiselno umestili v aktualni ali bodoči okvir Skupne kmetijske politike. Torej teh projektov nikakor ne izgubljamo, le spreminjamo njihov vir financiranja.«
Nič za prilagoditev vezane reje na prosto
Zadovoljstva kmetijskega ministrstva pa ni čutiti na terenu. Na skrb vzbujajoče zmanjšan kos kolača iz načrta za okrevanje so se najprej javno oglasili v Slovenski ljudski stranki. Da obžalujejo tako podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano, in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja postaja hrana poleg zdravil strateško najpomembnejša dobrina, so med drugim zapisali in pozvali k takojšnjemu povečanju sredstev.
Ogorčeni so tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Na naše prvo pisanje o razrezu sredstev iz NOO za kmetijstvo se je odzval Uroš Neudauer, član izvršilnega odbora sindikata, sicer doma iz Benedikta. »Predlog sindikata je bil, da se vsaj 50 milijonov evrov iz sklada nameni za prilagoditev hlevov na dobrobit reje živali in za preureditev tehnologije uhlevitve živali z vezane na prosto rejo, ki bo v naslednjih letih obvezna na ravni EU. Tako je bilo tudi sprva dogovorjeno, potem so sledili drastični finančni rezi in na koncu je kmetijstvu ostalo na voljo samo še 38,7 milijona evrov, od katerih kmetje ne bomo imeli tako rekoč nič. Največ denarja, dobrih 28 milijonov, bo šlo za digitalno preobrazbo kmetijstva, prehrane in gozdarstva oziroma vzpostavitev podatkovnega skladišča podatkov, gradnjo sodobnega informacijskega sistema in podobno. Digitalizacija je vsekakor pomembna, a v tem primeru bodo služile le računalniške hiše. Dejstvo je, da primarnemu kmetijstvu iz trenutnega razreza načrta za okrevanje pravzaprav ne pripada nič.«
Konflikt interesov vodilnih sindikalistov
Iz zadnje tabele o delitvi sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz naslova Načrta za okrevanje po posameznih državah članicah izhaja, da bi Slovenija morala iz evropskega proračuna za kmetijstvo dobiti več denarja – 73,3 milijona evrov, od tega 21,7 milijona letos in 51,6 milijona evrov prihodnje leto. Številka 73,3 milijona se sicer ne ujema povsem s 76,4, s katero so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, a dopuščamo možnost, da Evropska komisija na svoji spletni strani še ni posodobila podatkov. »Kljub temu se v sindikatu sprašujemo, kam je izginilo približno 35 milijonov evrov, če jih je kmetijstvu na koncu ostalo le še 38,7 milijona. Zahtevamo pojasnila in odgovornost tistih, ki so privolili v tak razrez in siromašenje primarne kmetijske dejavnosti, po domače kmetovanja. Na zadnjem sestanku sindikata smo med drugim glasovali tudi za odstop ministra Jožeta Podgorška, saj takšnega, ki za razvoj kmetijstva nič ne naredi, ne potrebujemo, a predlog ni bil potrjen. Dogovorili smo se, da se bomo te dni znova sestali z njim, potem pa videli, kako naprej. Če se ne bo nič spremenilo, nam ne preostane drugega kot ulica.«
Kot je že nekaj časa znano, imajo v Sindikatu kmetov Slovenije velike težave tudi znotraj same organizacije. »Večina vodilnih sindikalistov namreč sedi tudi v zbornici (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, op. p.), ki jo plačuje država, zato so se znašli v konfliktu interesov in mnogi vlade ne upajo kritizirati. To torej pomeni, da sindikat v taki postavi ne zmore več opravljati svoje osnovne funkcije,« je še dejal Neudauer.
